Vlada je na dopisni seji sprejela sklep, s katerim bi v Ukrajino poslala ekipo diplomatov prostovoljcev, ki pa naj bi prihajala z ministrstva za obrambo. Z zunanjega ministrstva so sporočili, da "Slovenija v Kijev pošilja začasnega odpravnika poslov, ki bo tam na podlagi ocene razmer opravljal diplomatske naloge na načine in po postopkih, ki so zapisani v Zakonu o zunanjih zadevah". Ob tem so poudarili, da omenjeni zakon ne predvideva "oborožene vojaške diplomatske misije", kot so navajali nekateri mediji.

Diplomatska misija, ki jo bo Slovenija napotila v Ukrajino, bo delovala na ravni odpravnika poslov in bo imela polna pooblastila za čas urgentnih razmer, ki so tam, je ob tem dejal premier Janez Janša. "Vesel sem, da smo takoj, ko smo objavili poziv, dobili prijave prostovoljcev iz različnih resorjev, ki imajo izkušnje, ker so že delovali tam," je dodal premier, ki o imenih sicer ni želel govoriti. Na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju, ki je bila sicer namenjena predstavitvi projektov v občinah, je Janša še povedal, da ima Slovenija tudi kandidate za vodenje misije EU-ja v Kijevu, če se bo Unija odločila za ta korak. Pogovori o tem na ravni EU-ja sicer še potekajo, je dodal.

Kot je za Dnevnik Televizije Slovenija poročala novinarka Marta Razboršek, naj bi se kot začasni odpravnik poslov v Kijev odpravil podpolkovnik Slovenske vojske Boštjan Lesjak. Dodala je, da naj bi bil Lesjak že tri dni zaposlen na zunanjem ministrstvu, saj po zakonu o zunanji politiki vojaška misija ni mogoča. Lesjak, ki je bil do pred kratkim vodja podčastniške šole Slovenske vojske, je med letoma 2015 in 2019 na območju Dombasa že deloval v civilni misiji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

Tonin: Jasno sporočilo Ukrajincem, da verjamemo v njihov uspeh

Da bo Slovenija predvidoma v tem tednu v Ukrajino poslala svojega diplomatskega predstavnika z ekipo, je prek Twitterja v nedeljo napovedal premier Janez Janša. Zunanji minister Anže Logar je v ponedeljek to potrdil in napovedal, da bo Slovenija v Kijev poslala odpravnika poslov. Več naj bi bilo po njegovih besedah znano šele, ko bo ta že prevzel svoje dolžnosti.

Obrambni minister Matej Tonin je komentiral poročanje nekaterih medijev, da naj bi Slovenija na diplomatsko misijo v Ukrajino poslala predstavnika obrambnega ministrstva. Kot je dejal, je vesel, da imajo na Morsu "pogumne ljudi, ki so pripravljeni tvegati, da bi pomagali ukrajinskemu ljudstvu". Tonin je ob robu predvolilnega dogodka NSi-ja glede diplomatske misije, ki jo Slovenija pošilja v Ukrajino, dejal, da "bo to jasno sporočilo Ukrajincem, da verjamemo v njihov uspeh". Dodal je, da neposredna komunikacija in izmenjava stališč lažje potekata v živo.

V odgovoru na novinarsko vprašanje je komentiral tudi poročanje nekaterih medijev, da naj bi Slovenija na diplomatsko misijo v Ukrajino poslala predstavnika obrambnega ministrstva. "Sem zgolj vesel, da imamo na Morsu pogumne ljudi, ki so v teh časih pripravljeni tudi tvegati, da bi pomagali ukrajinskemu ljudstvu in celotni Evropi, da pride do miru," je dejal Tonin. O konkretnejših podrobnostih glede misije pa obrambni minister ni podal odgovora.

"Ko bodo vsi postopki končani, boste obveščeni tudi o vseh detajlih in imenih. Gre za diplomatsko misijo, pri kateri ima vodilno vlogo ministrstvo za zunanje zadeve, ki mora pripraviti ustrezne postopke, te pa na koncu potrdi vlada," je še pojasnil Tonin.

Slovenski veleposlanik je na začasni lokaciji ob poljsko-ukrajinski meji

Ob začetku vojne v Ukrajini je slovenski veleposlanik v Ukrajini Tomaž Mencin, podobno kot večina njegovih kolegov iz evropskih držav, zapustil Kijev. Diplomati več držav, ki so še prisotni v Ukrajini, so svoje misije večinoma preselili v Lvov, v Kijevu naj bi bila le predstavnika Poljske in Vatikana. Kot so navedli na zunanjem ministrstvu, je veleposlanik od 21. marca na začasni lokaciji na Poljskem v bližini ukrajinske meje, kjer izvaja vse diplomatske naloge, med katerimi je poleg zagotavljanja konzularne pomoči tudi vzdrževanje stikov z diplomatskim zborom.

Dodali so, da so napori slovenske diplomacije v zadnjih tednih osredotočeni na čimprejšnjo zaustavitev vojaške agresije in omilitev človeških tragedij v Ukrajini. Na ministrstvu so v sporočilu za javnost še zapisali, da želijo, da slovenska politika tudi v prihodnje ohrani enotnost pri obsodbi ruske agresije na Ukrajino in da trenutna vojna v tej državi ne postane del predvolilne kampanje.

Opozicija kritična do prvotnih napovedi o oboroženi diplomatski misiji

Na napoved o tem, da Slovenija v Kijev pošilja diplomatsko ekipo, so se odzvali tudi voditelji treh opozicijskih strank SD, LMŠ in SAB. "Predsednik vlade Janez Janša napoveduje, da v Kijev pošilja vojaško oboroženo misijo. Takšna poteza neposredno ogroža interese Slovenije in varnost naših državljank in državljanov," je dejala predsednica SD-ja Tanja Fajon. Dodala je, da gre za samovoljno akcijo, ki ne upošteva ustaljenih diplomatskih praks, ob tem pa poudarila, da ta poteza odpira tudi številna vprašanja: "Kakšne in čigave interese bodo predstavniki zastopali? Zakaj misijo pošiljamo v Kijev, in ne v Lvov, kjer je trenutno večina diplomatov? Kako se bo Slovenija odzvala, če bi bili predstavniki misije napadeni?"

"Slovenija mora imeti enotno zunanjo politiko. Če kdaj, je zdaj ključnega pomena poenotenje ravnanj naše države, Janševa poteza pa je brezglava, neusklajena in enostranska, kar ostro obsojamo," je dodala Fajon. Povedala je tudi, da so vsi evropski diplomati na Poljskem ob meji z Ukrajino, kjer je tudi slovenski veleposlanik. "Kakšen pa je njegov status in kakšno je sporočilo poteze, da se vlada raje odziva z vojaško oboroženo odpravo v Kijev," se je spraševala Fajon. "Slovenija naj namesto vojaškega predstavnika raje okrepi humanitarno pomoč Ukrajini. Potrebujemo glasnike miru, ne vojne," je še dodala. Na zunanjem ministrstvu so sicer pozneje navedbe o tem, da gre za oboroženo diplomatsko misijo, zavrnili.

Tudi Alenka Bratušek (SAB) je dejala, da njena stranka sicer podpira vsa slovenska prizadevanja za humanitarno pomoč, "pošiljanje vojaka v Ukrajino, čeprav pod krinko diplomatske zastave, pa je zelo nevarno dejanje, ki bi lahko pomenilo vstop Slovenije v vojno z Rusijo". Dodala je, da je pomembno, da Evropska unija v pogajanjih ostane enotna, "Slovenija pa žal v teh dneh že drugič solira, kar seveda ni dobro za našo državo". Ob tem je še enkrat pozvala k prekinitvi agresije v Ukrajini in reševanju konfliktov za pogajalsko mizo.

Član SAB-a in nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl je dodal, da bi "morala Slovenija ravnati kot zanesljiva in modra država, rokohitrske poteze v funkciji prihajajočih volitev pa so nevarne in škodijo ugledu te države, kolikor ga še ima". "Janša razbija enotnost Evrope s svojimi prijatelji, ki imajo podobne interese kot on – okrepiti svojo notranjepolitično pozicijo, ob tem pa zanemarjajo dolgoročni interes države," je dejal Vajgl. "Ob tem me kot nekdanjega zunanjega ministra preseneča, da lahko nekdo sprejema takšne strateške odločitve mimo ustaljene prakse, mimo soglasja v parlamentu in mimo širše javnosti, ki nosi tudi posledice takšnih dejanj," je še dodal.

Pred stavbo DZ-ja je izjavo podal tudi Marjan Šarec (LMŠ), ki je prav tako obsodil potezo vlade. Dejal je, da bi "Janez Janša največ naredil, če bi se ukvarjal z domačimi težavami, ki so prav tako povezane z vojno v Ukrajini". "Če je Janši toliko do reševanja vojne, do vojaške retorike in načinov, naj povleče uniformo iz leta 91, jo obleče, če mu je še prav, gre tja z orožjem kot posamezna oseba brez varovanja in naj se bori za Ukrajino. Slovence in Slovenke pa naj pusti pri miru," je dodal Šarec. "S to njegovo vojaško kvazidiplomacijo ne bomo prišli daleč. To je samo postavljanje Slovenije v neko dodatno nevarnost, je neusklajeno z evropsko politiko in Natom, zagotovo se to ne počne na tak način," je še dejal.