Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Organizatorji so sporočili, da je v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno trpelo tudi več kot 60.000 ljudi iz Slovenije, več kot 12.000 pa se jih zaradi pobojev, mučenja ali bolezni nikoli ni vrnilo domov.

Slavnostni govornik, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje Tone Kregar je poudaril, da se za statističnimi številkami skriva prav toliko pretresljivih človeških usod, ki jih je dosti težje ubesediti. "Zato smo se jih dolžni spominjati ne le ob spominskih dnevih in obletnicah, temveč kadar koli je to mogoče in vedno znova," je dejal.

Po Kregarjevih besedah je spominjanje naloga in odgovornost celotne skupnosti, "še posebej tistih, katerih beseda seže v javni prostor, ter seveda vseh nas, katerih profesionalno poslanstvo je ohranjanje spomina in dediščine". S šišensko slovesnostjo so organizatorji zaznamovali mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

Generalna skupščina ZN-a je 1. novembra 2005 sprejela resolucijo, s katero je 27. januar, to je na dan, ko so sovjetski vojaki leta 1945 osvobodili največje koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau, razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. V Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo od 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov.