V DeSUS-u želijo s predlagano novelo odpraviti zaostanek pokojnin iz časa, ko se te zaradi varčevalnih ukrepov niso usklajevale, zato jih želijo zvišati za toliko, kolikor je znašalo prikrajšanje v preteklih letih. Tako bi se poleg že dogovorjene izredne uskladitve leta 2018 v višini 1,1 odstotka pokojnine po predlogu novele izredno usklajevale še v letih 2019-2022, in sicer v prvih treh letih za po dva odstotka, leta 2022 pa za en odstotek.

V DeSUS-u, kjer zaradi manj zahtevne dopolnitve zakona predlagajo obravnavo predloga po skrajšanem postopku, so k podpisu predloga pred vložitvijo povabili tudi druge poslanske skupine, a podpisa ni prispeval nihče.
Koliko bo vse to stalo
Kot je razvidno iz danes vloženega dokumenta, predlagatelji finančni učinek novele v štirih letih ocenjujejo na okoli 334 milijonov evrov, in ne na okoli milijardo, kot so navedli na sredini predstavitvi zakona.
Približno milijardo bi bili po navedbah iz dokumenta finančni učinki za pokojninsko blagajno v letih 2019-2022, če se upoštevajo tudi finančni načrti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki že vključujejo projekcije vseh rednih in izrednih uskladitev od leta 2018. Te obsegajo triodstotno uskladitev v letu 2018, 2,8-odstotno uskladitev v letu 2019 ter po triodstotno uskladitev v letih 2020, 2021 in 2022.

Skupaj z dodatnimi uskladitvami po predlogu novele bi tako finančni učinki v letu 2019 znašali okoli 95,6 milijona evrov, v letu 2020 okoli 199 milijonov evrov, v letu 2021 310,6 milijona evrov in v letu 2022 375,5 milijona evrov. Stroški za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje se za leta 2019-2022 ocenjujejo na skupno 88 milijonov evrov.
Han: Treba je ustaviti konje
Po mnenju vodje poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana so takšni predlogi, tudi če so za upokojence upravičeni, šest mesecev pred volitvami zelo nevarni, saj lahko vsaka stranka vsako minuto predlaga svoj predlog zakona, s čimer pa bi "finance v Sloveniji razbili". "Kar smo naredili dobrega v tem mandatu, lahko z eno potezo podremo," je opozoril v izjavi novinarjem.

Han sicer, kot pravi, razume DeSUS, a poudarja, da gre za resen predlog, ki zahteva resen odgovor poslanske skupine in tudi pogovor o tem, kje bodo ta denar vzeli. V tem primeru v SD-ju glede predloga nimajo težav, je dodal. Spomnil pa je, da bo zakonodajni predlog DeSUS-a DZ obravnaval čez nekaj mesecev, ko bo že volilna kampanja.

Z vidika tekmovanja strank razmere v koaliciji po Hanovih ocenah niso dobre. "Zato je treba konje ustaviti in narediti, kar je treba, ne pa več delati potez, ki bodo na dolgi rok škodovale prihodnji vladi, pa naj bo leva ali desna," je dejal Han. Glede sprejemanja pomembnih zakonov do volitev pa ni optimist, je priznal.

Kuster Lipicerjeva: Prežvečeni politični bombončki
Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer predloga DeSUS-a ni želela vsebinsko komentirati, ker se z njim še niso seznanili. Je pa po njenih besedah ta predlog v "cunamiju predlogov", ki da jih vse politične stranke s kakšno izjemo, med njimi SMC, ta trenutek vlagajo glede upokojencev. "Prežvečeni so ti politični bombončki, predvsem pa neodgovorni do upokojencev in do vseh skupin v državi. Za vse moramo poiskati najboljše sprejemljive in realne rešitve. Vse drugo načenja dostojanstvo vsakega posameznika iz teh skupin," je prepričana.

Kustec Lipicerjeva je na vprašanje glede razmer v koaliciji odgovorila, da je bil današnji sestanek popolnoma običajen in so v dialogu odprli aktualne zadeve ter se dogovorili, kako naprej. Kar nekaj zadev imajo še na dnevnem redu in enotno ocenjujejo, da jih želijo uspešno izpeljati do konca, je zatrdila in dodala, da ni razloga za to, da koalicija ne bi delovala.

Jurša: Tudi drugi delijo bombončke
Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je na očitke glede predvolilnih bombončkov odvrnil, da so te v SMC-ju delili pred kratkim, na primer, ko so se zunaj dogovora le s svojimi ministri odločili za uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju. Spomnil je še na nagrade za zdravstvo in sanacijske odbore za sanacijo poslovanja bolnišnic.

"Tokrat pa gre za drugo kategorijo ljudi, za upokojence. Mislim, da so oni dali svoj prispevek k stabilizaciji javnih financ in je prav, da se jim postopoma, v petih letih nadoknadi, kar jim je bilo v času gospodarske krize odvzeto," je pristavil. Spomnil je, da gre za milijardo evrov v obdobju skoraj petih let.

Glede očitka ministrstva za finance, ki je opozorilo na spoštovanje fiskalnega pravila, je odgovoril z vprašanjem, kdo pravi, da bomo trošili več. On meni, da bomo v proračunu ostali na isti ravni kot zdaj, saj se bo v pokojninsko blagajno zaradi več zaposlenih stekalo bistveno več denarja.
Premier Miro Cerar je po Jurševih navedbah tudi ob tem predlogu DeSUS-a deloval relativno umirjeno. "Nemirnejša pa je bila finančna ministrica. A tega smo pri njej že navajeni. Sčasoma se bo tudi ona umirila," je o Mateji Vraničar Erman prepričan Jurša.