Dve evropski instituciji, Eurostat (statistični urad) in Eurofound (agencija za raziskave na področjih z delom povezanih politik) sta izdali vsaka svojo raziskavo, povezano s spoloma v državah Evropske unije.
Polni ali krajši delovni čas
Eurostat v okviru digitalne publikacije Življenje žensk in moških v Evropi primerja spola v vsakdanjem življenju. Tokrat se je osredinil na delovni čas v letu 2016. Ugotovil je, da se krajšega delovnega časa v Evropi poslužuje 32 odstotkov žensk in devet odstotkov moških. Deleži pa se med državami članicami EU-ja precej razlikujejo.

Deleži ljudi, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, so za ženske najvišji na Nizozemskem (77 odstotkov) in v Avstriji (47 odstotkov), za moške pa prav tako na Nizozemskem (26 odstotkov) in Danskem (17 odstotkov). Za oba spola sta deleža najnižja v Bolgariji, in sicer dva odstotka.

V Sloveniji se krajšega delovnega časa poslužuje 13 odstotkov žensk in šest odstotkov moških.
Brezposelnost in spol
Leta 2016 je v EU-ju stopnja brezposelnosti znašala za ženske nekaj manj kot devet odstotkov, za moške pa dobrih osem odstotkov. V 14 državah članicah je bila stopnja brezposelnosti višja za ženske, v 13 pa za moške, le na Madžarskem sta bili stopnji enaki. Razlika v stopnjah brezposelnosti je bila največja v Grčiji in Španiji (21 odstotkov in pol žensk in 18 odstotkov moških).

V Sloveniji je bilo brezposelnih dobrih osem in pol odstotka žensk in sedem in pol odstotka moških.

Eurofound in delovna doba
Eurofound je izvedel anketno raziskavo o delovnih razmerah v letu 2015. Anketirane so med drugim vprašali, koliko časa bodo po lastni oceni še vztrajali na trenutnem delovnem mestu. Povprečje na ravni Evropske unije kaže, da 26 odstotkov moških delavcev službe ne bi moglo opravljati do 60. leta starosti, isto je odgovorilo 30 odstotkov žensk.

V Sloveniji je ta delež višji, 52-odstotni delež slovenskih delavk je bil v raziskavi celo najvišji izmerjeni delež.

Najnižje deleže pa so dobili na Portugalskem, kjer je tako odgovorilo 14 odstotkov moških in med 15 ter 20 odstotki žensk.

Do kdaj pa bi si želeli delati
Na vprašanje, do katere starosti si želijo delati, je v povprečju v EU-ju okoli petina zaposlenih spontano odgovorila, da si želijo delati čim dlje, kolikor bo mogoče. Takšen odgovor je bil v povprečju pogostejši pri samozaposlenih (tako je odgovorilo 28 odstotkov samozaposlenih in 17 odstotkov zaposlenih).

Odgovori se sicer med državami precej razlikujejo. Da bi želeli delati čim dlje, kolikor bo mogoče, je odgovorilo tri odstotke žensk in pet odstotkov moških na Malti ter več kot 40 odstotkov moških v Estoniji in Latviji. V Sloveniji je tak odgovor podalo med 10 in 15 odstotkov moških in žensk.

Odgovori tistih, ki so navajali konkretno starost, do katere želijo delati, so se po državah gibali od povprečnih 57 let v Sloveniji in na Cipru do 63 let na Švedskem, 64 na Danskem in 65 na Norveškem. Primerjava teh odgovorov z uzakonjeno starostno mejo za upokojitev v posameznih državah pa pokaže, da želijo v povprečju posamezniki delati manj, kot to določa upokojitvena shema v posamezni državi, so še ugotovili v raziskavi.

V njej so med drugim zapisali tudi, da je ekonomska kriza, ki se je začela pred desetletjem, spodbudila reforme pokojninskega sistema in iskanje rešitev, kako financirati pokojnine. Te so poudarjale predvsem potrebo po daljši delovni aktivnosti, reforme pa so med drugim vključevale zviševanje starosti ob upokojitvi, uvajanje fleksibilnih upokojitvenih shem, zaostrovanje kriterijev za pridobitev polne pokojnine in zmanjšanje možnosti predčasne upokojitve.

Ob tem je potreben tudi razmislek, kakšne učinke ima lahko podaljšanje delovne aktivnosti na posameznike in na družbo, pri čemer je ključno tudi vprašanje zdravja in počutja zaposlenih, so še navedli.