Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič meni, da delovni osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dodatno obremenjuje delavce, postavlja večini ljudem nedosegljive pogoje za polno upokojitev in ne upošteva demografskih kazalcev.
Kritični so zlasti do predvidenega dviga starostne meje za upokojitev na 65 let oz. podaljšanja pokojninske dobe na 43 let za moške in 41 let za ženske. Nasprotujejo tudi razširitvi obdobja, ki se uporablja za izračun pokojninske osnove, s sedanjih 18 na 34 let.
Lukič: Delodajalci privarčevali šest milijard
Sekretar ZSSS-ja Goran Lukič opozarja na po njegovem mnenju resnični vzrok za strukturne reforme: 6 miljard evrov luknje v pokojninski blagajni. Ta naj bi nastala od leta 1996 do leta 2008, ko je država v poskusu dviga konkurenčnosti delodajalcem zmanjšala prispevno stopnjo.

"Baje je šlo za dvig konkurenčnosti, a o konkurenčnosti ali novih kvalitetnih delovnih mestih ni ne duha ne sluha. Ostaja samo 6,451 miljarde luknje, in to je resnični vzrok za pokojninsko reformo," trdi Lukič.
Dodal je, da v Sloveniji ni pogojev za predlagane strukturne reforme, in trditve podkrepil s podatki: starost žensk ob rojstvu prvega otroka je že blizu 30 let, povprečno trajanje študija znaša 6,9 leta, število zavarovancev, mlajših od 24 let, pa se je med letoma 2002 in 2008 zmanjšalo za 14 %. Problematična je tudi struktura brezposelnosti.

"Za 2010 so delodajalci predvideli 19.500 prostih delovnih mest, a od tega samo 5000 za visoko izobražene. 20.000 mladih bo diplomiralo, kaj jim lahko trg dela ponudi? Ni čudno, da se potem vrnejo v izobraževalni sistem, ne na trg dela," pojasnjuje Lukič.

Po intenzivnosti dela Slovenija na evropskem vrhu
Lučka Böhm, izvršna sekretarka za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu, je dejala, da je v Sloveniji po raziskavi EUROFOUND v primerjavi z evropskim povprečjem kar dvakrat več delavcev poročalo o psihičnih in fizičnih pritiskih. Še več, Slovenija je v Evropski uniji prva po intenzivnosti dela in na 11. mestu po ekstenzivnosti dela.

"Predlogi kažejo na to, da vlada oziroma ministrstvo ignorirata dejanske razmere na trgu dela, življenjske razmere delavcev in njihovo zdravstveno stanje," opozarja Semolič. Lučka Böhm k temu dodaja: "Vse, kar vlada počne, je, da zaostruje pogoje upokojitve. O varnosti in zdravju pri delu pa nič." Po njenem mnenju je že skrajni čas, da se uvede diferencirano prispevno stopnjo, ki je ekonomski način pritiska na delodajalce, da vlagajo v zdravje in varnost pri delu.

V ponedeljek sestanek vseh sindikalnih central
Sindikati bodo pripravili skupen in usklajen odziv na predlog zakona, je dejal Semolič. "Ker pa poznam vlado, njeno dosedanjo trmo, nisem optimističen. Mislim, da bo vlada vztrajala." Vlada bo predlog v DZ poslala 9. septembra. Sindikati so napovedali, da bodo v primeru sprejema zakona začeli zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Študentska organizacija: Bomo mladi polnili vrečo brez dna?
Ob razkritju podatka, da so delodajalci od leta 1996 naprej prihranili 6,45 milijarde evrov zaradi znižane prispevne stopnje, so se v Študentski organizaciji Slovenije takoj odzvali z zaskrbljenostjo. "Sredstva so bila prepuščena gospodarstvu za namen povečevanja konkurenčnosti in inovativnosti, kar bi posledično pozitivno povečalo tudi odpiranje novih delovnih mest za mlade diplomante", pravijo v Študentski organizaciji Slovenije.

Vendar pa se, zaradi po njihovem mnenju zgrešene politike, zdaj mlade odrinja s trga dela, hkrati pa naj bi bili mladi tisti, ki bodo reševali luknjo v pokojninski blagajni, povzročeno z "odpustki" kapitalu.