Sorodna novica Podelitev izjemnih pooblastil vojski na odboru DZ-ja ni dobila podpore

Obrambni minister Matej Tonin je na Twitterju zapisal, da spoštuje odločitev odbora DZ-ja za obrambo, ki je zavrnil predlog sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil vojske pri varovanju meje, čeprav se mu v danih okoliščinah ne zdi državotvorna. Tonin je še dodal, da zaradi hkratnega spoprijemanja s povečanimi migrantskimi tokovi in boja z epidemijo policijo čakajo veliki izzivi ter da bo Slovenska vojska pripravljena, ko bo o tem doseženo politično soglasje.

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič prav tako ocenjuje, da bi vojska glede na potrebe policije morala biti aktivirana. "Odločitev je žal takšna, kakršna je. Upam, da ne bomo trdo izkusili spoznanja, da je napačna," je dejal Zorčič glede zavrnitve predloga o podelitvi izjemnih pooblastil vojski.

Predlog ni dobil dvotretjinske večine

Vladni predlog za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, s katerim bi podelili izjemna pooblastila vojski pri širšem varovanju državne meje, na odboru DZ-ja za obrambo v sredo zvečer ni prejel potrebne dvotretjinske večine navzočih. Ob navzočih 19 poslancih jih je za predlagani sklep glasovalo 11, kar je manj kot dve tretjini, zato predlog ni bil sprejet oz. ga je odbor zavrnil. Proti sklepu je glasovalo sedem poslancev iz vrst LMŠ-ja, Levice in SD-ja. Poslanec SAB-a se je glasovanja vzdržal.

Koalicija bi namreč za aktivacijo omenjenega člena potrebovala pomoč opozicije, a z izjemo SNS-a opozicijske stranke sklepa niso podprle. Ker je odbor DZ-ja sklep zavrnil, DZ o sklepu na plenarni seji, ki pravkar poteka, ne bo glasoval. Koalicijske poslanske skupine so sicer v sredo zahtevale sklic izredne seje DZ-ja, na kateri bi obravnavali aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi. A za zdaj še ni znano, ali bo izredna seja sploh sklicana, so pojasnili v DZ-ju.

Notranji minister Aleš Hojs je glede zavrnitve predloga o podelitvi izrednih pooblastil vojski na sredni seji odbora DZ-ja za obrambo na Twitterju ocenil, da je LMŠ z vztrajanjem pri svojih predlogih dokazal politikantstvo.

LMŠ naj bi predlagal, da bi ukrep veljal le do 30. aprila, ob čemer Hojs poudarja, da bi to pomenilo le za dobrih štirinajst dni od uveljavitve. Prav tako naj bi v LMŠ-ju vztrajali pri tedenskem poročanju o izvajanju pooblastil parlamentarnim odborom, "sami pa v nekaj mesecih niti najnujnejše opreme niso zagotovili", je v tvitu zapisal Hojs. LMŠ-jev predlog, da bi Slovenska vojska izvajala pooblastila v pasu dveh kilometrov od mejne črte, pa je stranka po oceni ministra zapisala brez vsebinskih pojasnil in zgolj zaradi nasprotovanja njegovemu predlogu, da bi se pooblastila izvajala v petkilometrskem pasu. Omejitev dveh kilometrov bi bila neoperativna, je dodal Hojs. Po njegovih besedah so druge pripombe LMŠ-ja upoštevali, a so na odboru vztrajali pri vse ali nič.

Vlada je v predlogu sklepa navedla, da varnostne razmere, ki so posledica zaostrenih zdravstvenih razmer zaradi epidemije covida-19, zahtevajo, da zaradi zagotavljanja javne varnosti in učinkovitega nadzora zunanje schengenske meje pripadniki SV sodelujejo s policijo pri širšem varovanju državne meje ter pri tem izvajajo pooblastila, določena v prvem odstavku 37.a člena zakona o obrambi.

Predlog je predvidel, da bi pripadniki Slovenske vojske policijska pooblastila izvajali skupaj s policijo ob schengenski meji v pasu petih kilometrov zračne razdalje od mejne črte oziroma do najbližje cestne komunikacije, če cestne komunikacije v tem petkilometrskem pasu zračne razdalje ni.

V skladu s predlogom bi vlada o izvajanju pooblastil SV seznanjala delovni telesi DZ-ja, pristojni za obrambo in za notranje zadeve, in sicer s poročilom vsakih 14 dni po uveljavitvi sklepa in poročilom v enem mesecu po prenehanju izvajanja pooblastil v skladu s sklepom. Vojska bi imela ta pooblastila po vladnem predlogu največ tri mesece od uveljavitve sklepa.