Območje nameravajo urediti v skladu z elaboratom krajinskoarhitekturnega studia Landstudio 015, ki je bil izbran na javnem natečaju v začetku leta. V prvi fazi načrtujejo ureditev približno 1,7 hektarja površine.

Do izvedbe druge faze bo odsek med priključkom Krožne ceste na obalno cesto in kopališčem Žusterna še naprej namenjen tudi enosmernemu prometu avtomobilov. Cestišče bo namenjeno tudi kolesarjem, tekačem in drugim hitrejšim udeležencem v prometu. Da bi jih ločili od počasnejših udeležencev, naj bi med cestiščem in železniškim nasipom zasadili nov drevored.

Trasa nekdanje ozkotirne železnice Parencane bo še naprej pešpot. Dodaten prostor za pešce naj bi med kopališčem in Moletom zagotovili s konzolno potjo, sidrano v oporni zid železniškega nasipa ob morju. Ko ne bo več avtomobilskega prometa, naj bi ta konzolna pot postala v poletnem času ploščad za kopalce.

Kopalcem bodo namenjeni tudi plavajoči pomoli ob začetku poti. Načrtovana je tudi postavitev razširjenih kopališčnih ploščadi, vendar le, če raziskave ne bodo odkrile najdišč zavarovanih vrst živali ali rastlin. Del ceste ob Moletu bi uredili kot trg. Tam naj bi postavili objekt s prhami, sanitarijami, pitnikom in ekološkim otokom.

Sorodna novica Prenova plaže v Žusterni bo morala počakati, saj na koprski občini nimajo vseh potrebnih soglasij

Občina bo letos iz lastnega proračuna namenila manj kot 3000 evrov

Župan Aleš Bržan je izredno sejo občinskega sveta sklical, da bi dokument identifikacije investicijskega projekta prve faze ureditve priobalnega pasu med Koprom in Izolo potrdili še pred torkovo sejo sveta regij, ko bodo potrjevali dogovor, po katerem je za ta projekt mestne občine Koper rezerviranih 2,6 milijona evrov iz mehanizma Dogovor za razvoj regij, je pojasnil. Po njegovih besedah so tudi predstavniki ministrstev izrazili pripravljenost za sodelovanje pri pospešitvi izvedbe projekta.

Občina želi za projekt pridobiti tudi sredstva iz mehanizma Združenja mestnih občin Slovenije CTN. Iz lastnega proračuna bo letos za projekt namenila manj kot 3000 evrov. Večina izdatkov je predvidena v času gradbenih del, tako naj bi iz proračuna za leto 2027 namenili skoraj tri milijone evrov, za leto 2028 pa 4,6 milijona evrov.

Od občinskih svetnikov se je oglasila predstavnica SD-ja Jadranka Šturm Kocjan, ki je dejala, da se ji osem milijonov zdi zelo veliko. Vodja občinske službe za investicije Peter Ziraldo ji je pojasnil, da je to le groba ocena na podlagi natečajne rešitve. Ko bodo pripravljene strokovne podlage, bodo izdelali natančnejši investicijski program, ki bo dan v potrditev občinskemu svetu, je dodal.

Koprski mestni svet je poleg tega po hitrem postopku sklenil uporabiti sredstva iz občinske proračunske rezerve za financiranje odprave posledic neurja s poplavami, ki je prizadelo občino 12. septembra.

Vodja urada za gospodarske službe, okolje in promet Raf Klinar, je pojasnil, da je več zemeljskih plazov poškodovalo javno infrastrukturo, predvsem ceste, škoda pa je presegla sredstva, namenjena za vzdrževanje. Iz razpoložljivih sredstev proračunske rezerve v vrednosti približno 470.000 evrov je župan z odlokom že razporedil 50.000 evrov, zdaj pa so svetniki potrdili še uporabo skoraj 390.000 evrov, od tega približno 130.000 za stabilizacijo ceste Bošamarin–Grinjan in čez 90.000 evrov za sanacijo ceste Župančiči–Dolina Dragonje.