Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar je pojasnil, da vladna stran ne pričakuje soglasja s celotnim besedilom, "želi pa ga doseči v ključnih točkah".

Ministrstvo za delo: Pogajanja so bila kakovostna
Do zdaj je tako ministrstvo s socialnimi partnerji doseglo soglasje glede izločitve socialnih transferjev iz pokojninske blagajne, strinjali pa so se tudi, da je treba zvišati upokojitveno starost. Pogajanja, ki so bila po Pogačarjevih besedah ves čas koristna in kakovostna, bodo zdaj potekala vzporedno z javno razpravo o predlogu.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa niso tako "vedro" razpoloženi in zadovoljni, saj so prepričani, da predstavitev predloga v javnosti pred doseženim "pravim" soglasjem med socialnimi partnerji ni sprejemljiva. "To je nekorektno do delovne skupine, saj je bil njen namen poiskati skupne rešitve," je opozoril predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Dodal je, da gre za večplasten zakon, ki ga ne bi smeli sprejemati "rokohitrsko".

ZSSS: Predlog krivičen do industrijskih delavcev
Kaj jih najbolj skrbi? Med drugim to, da predlog za starostno mejo za upokojitev predvideva 65 let, kar je po mnenju ZSSS-ja krivično do industrijskih delavcev. Prav zato se zavzemajo, da mora biti merilo za upokojitev delovna doba. "Ko postavljaš meje, morajo biti te dosegljive za vse," opozarja Semolič.

Poleg tega je spomnil tudi, da bi bilo treba s pokojinsko reformo doseči boljše zaposlovanje mladih, in sicer za nedoločen čas, prav tako pa bi si morala reforma prizadevati za zdravje in varnost na delovnem mestu in za bonuse tistim, ki lahko delajo dlje.

Dijaki in študenti: Del reforme naj bo tudi delovna doba študentov in dijakov
Pomisleke imajo tudi v dijaški in študentski organizaciji. Predsednik prve Aleksander Spremo je pokojninsko reformo povezal s predlogom zakona o malem delu, ki se po njegovih besedah močno dotika vprašanja pokojnine današnjih mladih ljudi. Glede na zakon o malem delu naj bi se namreč študentsko in dijaško delo štela v delovno dobo in ta del bi veljalo vključiti prav v pokojninsko reformo, je prepričan.

Osebno si pri pripravljanju pokojninske reforme želi predvsem, da bo "z upoštevanjem socialnih partnerjev dosežena takšna rešitev, da bom tudi jaz imel dostojno pokojnino".

Služba vlade za razvoj: Naš cilj dolgoročna finančna vzdržnost
Spomnimo, da je ključni cilj pokojninske reforme dolgoročna finančna vzdržnost in primernost pokojnin, pri čemer je treba zagotavljati varno starost za vse generacije. Poleg tega modernizacija pokojninske reforme zasleduje povečanje deleža aktivnih zavarovancev prek podaljševanja delovne aktivnosti starejših in zgodnejšega vstopa mladih, poudarja minister za razvoj Mitja Gaspari.

Predlagana izhodišča za modernizacijo sistema so predvidela, da bi zakonsko povišali minimalno upokojitveno starost z 58 na 60 let, polno upokojitveno starost pa na 65 let. Obračunsko obdobje za odmero pokojnine naj bi podaljšali z zdajšnjih 18 na 35 let. Spremenila naj bi se tudi valorizacija pokojnin, in sicer po t. i. švicarski formuli, ki v 50 odstotkih upošteva rast plač, v 50 odstotkih pa spremembo cen življenjskih potrebščin.

Pokojninski sistemi v Uniji zelo različni
Pokojninski sistemi so v državah članicah EU-ja zelo različni, za vse države pa je značilna močna vloga javnega sektorja v pokojninskem sistemu prek sistemov socialne varnosti, medtem ko je razlika opazna predvsem pri poklicnih in zasebnih pokojninah, ugotavlja raziskovalni sektor državnega zbora v raziskovalni nalogi o pokojninskih sistemih EU-ja.