V Ljubljani ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije za reševanje prostorske problematike študentov načrtuje novogradnjo študentskega doma s 380 ležišči ob Roški cesti. Proučujejo tudi možnost gradnje novega študentskega doma za Bežigradom ob Dunajski cesti s skupno 700 ležišči. Ob tem je podaljšan tudi najem prostorov za potrebe v ŠD-ju Akademski kolegij, ministrstvo pa je začelo tudi postopke za odkup, so pojasnili.

Kot so poudarili, dodatne zmogljivosti zagotavljajo tudi za študente primorske univerze. Vlada je julija letos potrdila nakup študentskega doma Barka 2 v Kopru, ki bo skupaj s prenovo stal vrednosti 6,2 milijona evrov. Dodatnih 118 ležišč bo študentkam in študentom predvidoma na voljo v drugem semestru študijskega leta 2024/2025.

Medtem ko v Ljubljani in v slovenski Istri primanjkuje študentskih ležišč, pa v zadnjih letih ni bilo daljše čakalne vrste v študentskih domovih mariborske univerze, so pojasnili na ministrstvu.

Pomanjkanje študentskih sob dodatno poglablja stanovanjsko krizi v Sloveniji

V zvezi s problematiko študentskih domov je poslanec SD-ja Damijan Zrim na ministra za visoko šolstvo Igorja Papiča naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem poudarja nujnost gradnje novih javnih študentskih domov. Pri tem opozarja na naraščajoče težave študentov pri iskanju primernih nastanitev, kar še dodatno poglablja stanovanjsko krizo v Sloveniji.

Sorodna novica Izteka se rok za prijavo za bivanje v študentskih domovih – kandidatov sicer več, kot je postelj

Sam se sicer zavzema, da bi se vlada in koalicija zavezali, da bo država do leta 2030 zagotovila dodatnih od 2000 do 3000 študentskih postelj, s čimer bi se sprostil pritisk na najemniški trg, predvsem v Ljubljani in slovenski Istri, kjer sta trenutno največje pomanjkanje študentskih postelj in velik primanjkljaj dostopnih najemniških stanovanj.

Zato v pobudi ministra sprašuje, kdaj lahko pričakujemo bolj pospešeno gradnjo novih študentskih domov v vseh univerzitetnih središčih in katere so tiste glavne ovire, ki preprečujejo, da bi še do konca tega mandata vlade začeli graditi večje število novih študentskih domov, predvsem v Ljubljani in slovenski Istri.

Obnova, posodobitev in ozelenitev do leta 2030

Začetek gradnje novih študentskih domov zamuja zaradi zahtevnosti postopkov, in sicer sprejemanja občinskih prostorskih aktov, izpeljave arhitekturnih natečajev, izdelave projektnih dokumentacij in stopnje pripravljenih projektov ter razpoložljivih finančnih virov, pojasnjujejo na ministrstvu.

Poudarili pa so, da je vlada na področju investicij lani avgusta sprejela strategijo in akcijski načrt za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture. Ključni cilji strategije in načrta do leta 2030 so celovita obnova objektov, odprava prostorskega primanjkljaja in vzpostavitev sodobne opreme. Strategija posebej obravnava tudi področje študentskih domov, so še dodali na ministrstvu.