Kot je v izjavi za medije dejal prvopodpisani pod predlog novele Jurij Lep (NeP), si želijo z novelo šolske sklade bolj približati socialno šibkejšim. Trenutno so namreč po njegovih besedah socialno ogrožene družine pri pomoči od določenega zneska dalje obremenjene s plačilom dohodnine, po njihovem predlogu pa bi bili tega oproščeni.

Z novelo si želijo po Lepovih besedah urediti tudi, da bi lahko davčni zavezanci odstotek dohodnine odslej namenili tudi šolskemu skladu in s tem posredno socialno šibkejšim. S tem pa bi po njegovi oceni skladom omogočili tudi stalen oz. boljši vir financiranja.

Podpise k vložitvi novele so prispevali tudi v LMŠ-ju. Kot je ob tem dejal poslanec Aljaž Kovačič, se jim namreč v stranki zdi nepravično in nerazumljivo, da mora nekdo, ki je socialno ogrožen, in dobi pomoč, iz tega plačevati dohodnino. "Če nekdo dobi takšno ali drugačno pomoč, jo naj dobi v popolni, 100-odstotni obliki, ne pa da ima potem dodatne težave, na kakšen način bo plačal davek," je dejal.

Kovačiču je pritrdil tudi poslanec SD-ja Marko Koprivc in dodal, da je prav, da se socialno šibkejšim družinam, ki so deležne te pomoči, dohodnina ne obračunava. "Nesmiselno je, da na eni strani skupnost, družba, solidarnostno prispeva v ta šolski sklad za to, da se nek otrok lahko udeleži neke ekskurzije ali pa druge dejavnosti, na drugi strani pa ga država udari z zahtevo po plačilu dohodnine," je dejal.

Prav tako je Koprivc izrazil tudi podporo predlogu, da se lahko odstotek dohodnine nameni šolskim skladom. Ob tem je še dejal, da verjame, da bo novela, ki je "izrazito neideološka in bi morala povezovati vse", deležna podpore vseh poslancev v DZ.

Skladno z zakonom o dohodnini so do donacij sicer upravičene nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti.