Cilj prometne in trajnostne politike je večja uporaba javnega potniškega prometa, toda ta v nasprotju z načrti upada. "Slovenija je namreč po obsegu javnega potniškega prometa na repu EU-ja," je na okrogli mizi v okviru Kongresa o prometu in prometni infrastrukturi dejal Darko Trajanov z direktorata za prometno politiko na ministrstvu za okolje.

Toda kot je pokazala anketa, bi se prebivalci na javni promet preusmerili, če bi imeli od bivališča do avtobusne postaje največ 10 minut hoje, avtobusi bi ob tem morali udobnejši, njihova pogostnost konstantna, prihodi pa zanesljivi. "Če moraš točno vedeti, kdaj boš recimo prišel na sestanek, za vsak primer raje vzameš osebni avtomobil," vedenje večine prebivalcev opisuje direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Miran Sečki.

A kot dodaja, na nepretočnih cestah stojijo tudi avtobusi. "Lahko imaš 100 avtobusov, pa ti nič ne pomaga, če bo isto stal v koloni kot recimo osebni avtomobil," je dejal Sečki. To bi lahko rešil dodatni pas na avtocesti, ki bi bil namenjen le avtobusom.

V Ljubljani, ki je študijsko in delovno središče, kar 60 odstotkov prevozov predstavljajo osebni avtomobili. Prometni strokovnjaki ob tem dodajajo, da je bila ljubljanska obvoznica načrtovana za manj prometa in da bi potrebovali širitev ljubljanskega obroča. Toda za vsakršne spremembe bi morali pospešiti postopke umeščanja.

"Upam, da se bodo odgovorni ljudje streznili in ugotovili, da moramo te zadeve pospešiti – ker vem, da se dajo. V idealnih razmerah mislim, da se da zadeve spremeniti v kratkoročnem obdobju od treh do petih let," je prepričan Peter Lipar s Prometnega inštituta Fakultete za gradbeništvo UL. "A če bodo zadeve potekale tako, kot potekajo zdaj, potem v 10 letih ne vidim nobene rešitve," poudarja. Trenutno kljub obljubam premikov na tem področju namreč še ni.