Poseg v sistem obdavčitve normirancev, ki omejuje vstop v ta sistem ugodnejše in preprostejše davčne obravnave ter nekoliko prilagaja pogoje za tiste v sistemu, je del osnutka predloga novele zakona o dohodnini. Ta z drugimi predlaganimi zakonodajnimi rešitvami, ki so trenutno v javni obravnavi, sestavlja paket predlogov davčnih sprememb, ki naj bi začel veljati s prihodnjim letom.

V NSi-ju so po Vrtovčevih besedah negativno presenečeni predvsem predlogi glede normirancev. Po njihovih informacijah so predlagane spremembe namenjene predvsem zdravnikom in kmetom. Ideološki boj proti kmetom in zdravnikom je prerasel v to, kako jih finančno dodatno stisniti in priviti, da bodo poslušni, je Vrtovec povedal na novinarski konferenci.

Normiranci so, tako Vrtovec, skupina podjetnikov, ki so bodisi na začetku svoje poti in imajo neko poslovno idejo, ali pa izvajajo dejavnost, kjer ni visokih vstopnih stroškov. Obenem je poslanec opozoril, da ti samostojni podjetniki niso v enakopravnem položaju kot redno zaposleni, saj morajo iz prihodkov financirati lasten dopust, morebitno bolniški stalež, malico, prevoz in druge stroške, na slabšem so tudi pri najemanju posojil.

A obenem je sistem obdavčitve normirancev, v katerem velja enotna 20-odstotna davčna stopnja, po mnenju NSi-ja edini sistem, ki dejansko deluje, finančno ministrstvo pa se je zdaj odločilo, da "bo tisto, kar najbolj deluje in je zelo učinkovito že več kot 10 let, brutalno omejilo". Spomnil je, da je država posegla v sistem že v okviru zadnjih davčnih sprememb, uveljavljenih z 2023.

Naj vlada raje razbremeni plače redno zaposlenih, da se bo davčna obravnava teh približala normirancem, je pozval Vrtovec.

Po predlogih finančnega ministrstva bi se sicer najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske espeje pa bi se meja za priznane normirane odhodke znižala s 50.000 na 30.000 evrov. S tem se vstop v sistem omejuje, tako pa naj bi odpravili tveganja nelojalne konkurence zaposlitvam prek s. p. klasičnim oblikam zaposlitve in distorzij na trgu, ki jih prepoznavajo na ministrstvu, ter ureditev približali osnovnemu cilju sistema, to je administrativna razbremenitev manjših zavezancev.

Normirani stroški bi bili v vrednosti 80 odstotkov za t. i. polne normirance priznani do meje 60.000 evrov (zdaj so priznani do 50.000 evrov, od te meje do 100.000 evrov pa v 40-odstotni višini), za popoldanske espeje pa bi bili po novem do 12.500 evrov priznani v vrednosti 80 odstotkov, od 12.500 do 30.000 evrov pa v vrednosti 40 odstotkov (trenutno so v vrednosti 80 odstotkov prav tako priznani do 12.500 evrov, od tam do 50.000 evrov pa v vrednosti 40 odstotkov).

Obenem se za polne normirance med drugim predlaga tudi, da bi bili iz sistema izločeni, če bi v dveh zaporednih letih njihovi skupni prihodki presegli 120.000 evrov. Zdaj je ta meja pri 300.000 evrih.

Na ministrstvu sicer v osnutku zakonskega predloga navajajo, da je imelo v 2023 davčno priznane prihodke višje od 60.000 evrov 7300 zavezancev. Ti po novem ne bi več mogli biti del sistema normirancev.

Za polne normirance s prihodki do 50.000 evrov se davčna obveznost ne bo spremenila, za tiste s prihodki od 50.000 do 60.000 evrov pa se bo po ocenah ministrstva zmanjšala. Zavezancu s prihodki točno 60.000 evrov naj bi se letna davčna obveznost znižala s 3200 na 2400 evrov. Takih zavezancev je bilo po podatkih več kot 2100.

Za popoldanske normirance s prihodki do 30.000 evrov se davčna obveznost prav tako ne bo spremenila, za tiste s prihodki nad 30.000 evrov pa se bo povečala. Zavezancu s prihodki 40.000 evrov se bo letna davčna obveznost po ocenah ministrstva zvišala s 3800 na 4600 evrov, zavezancu s prihodki 60.000 evrov pa s 7000 na 8600 evrov.