"Tradicionalna prireditev nas opozarja na dogodke iz druge svetovne vojne, ki je povzročila mnogo gorja, mnogo prelite krvi in po nepotrebnem izgubljenih življenj," je, kot so sporočili z ministrstva za obrambo, dejal slavnostni govornik, minister Marjan Šarec, in opozoril, da tematika vojne ni izpeta in zastarela, saj nas na to opozarjajo dogodki ne tako daleč stran.

Sorodna novica S partizansko pomočjo s Pohorja domov, v Avstralijo

Druga svetovna vojna nas je po njegovih besedah postavila med narode z močno protifašistično zavestjo. "Nikoli ne smemo pozabiti, na čigavi strani smo bili in kaj smo kot slovenski narod dali za to, da je Evropa po vojni živela v svobodi in se otresla nacizma in fašizma. In da danes lahko živimo v samostojni državi. Temelj za to so postavili slovenske partizanke in partizani s svojim pogumom in zavedanjem," je poudaril.

Ob današnji slovesnosti je potekal še spominski pohod iz Semiča do Otoka. Zbrane je nagovoril tudi metliški župan Darko Zevnik.

Spominska prireditev je potekala na nekdanjem partizanskem letališču v Otoku, na katero spominja tam postavljeno izvirno letalo DC-3 Dacota. Na slovesnosti so bili navzoči tudi pripadniki Slovenske vojske, so sporočili prireditelji.

Prireditev so pripravili Občina Metlika, Združenje borcev za vrednote NOB-ja Metlika, Društvo za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov v času NOB-ja - Vranov let v svobodo in območno Združenje slovenskih častnikov Bela krajina.

Vranov let

Metliški župan je za STA pojasnil, da gre za vsakoletno spominsko prireditev mednarodne poti zavezništva, ki so jo po leta 1996 izdani knjigi, v kateri je eden izmed rešenih zavezniških pilotov – Avstralec Ralph F. Churches – popisal omenjene dogodke, naslovili Vranov let.
Partizanske enote so sicer zavezniške vojne ujetnike, med katerimi so bili predvsem strmoglavljeni letalski piloti, med njimi 87 britanskih, konec avgusta 1944 rešile iz nemškega taborišča pri Mariboru, partizani pa so jih nato prek okupirane Slovenije pripeljali do belokranjskega partizanskega letališča. Te dogodke v Občini Metlika zaznamujejo od leta 2012, je še povedal Zevnik.

Sorodna novica "Prav je, da obujamo spomin na prispevek k zavezniški zmagi v Evropi"

Partizansko letališče pri vasi Otok so začeli pripravljati spomladi 1944, zavezniki, ki so tam 17. septembra 1944 prvič pristali s petimi britanskimi letali, pa so ga poimenovali letališče Picadilly Hope. Ker je bilo majhno in ob dežju neuporabno, hkrati pa so se potrebe partizanske vojske in zaveznikov povečevale, so v bližnjem Krasincu zgradili novo letališče Picadilly Hope A.

Obe letališči sta delovali do konca druge svetovne vojne, z njiju pa se je v svoja oporišča vrnilo več kot 800 rešenih zavezniških letalcev. Hkrati so od tam na varno odpeljali 2000 otrok, žena in starejših, v zavezniške bolnišnice pa skoraj 1500 ranjenih partizanov. Na slovenskih partizanskih letališčih je narodnoosvobodilna vojska prejela na tisoče ton zavezniške pomoči.
Po besedah prirediteljev Vranovega leta naj bi ta mladino EU-ja spominjal na zavezništvo med slovenskimi partizani, slovenskim prebivalstvom in zahodnimi zavezniki v najhujših dneh svetovne zgodovine, pri slovenski mladini pa ohranjal ponos na ta del lastne zgodovine.