Slovenska protestna nota se po pojasnilu MZZ-ja nanaša na poskuse ukrepanja proti slovenskim ribičem v zadnjih mesecih in na širjenje hrvaškega školjčišča v Piranskem zalivu. Slovenija v noti protestira proti poskusom izvajanja hrvaške jurisdikcije v Piranskem zalivu in slovenskem teritorialnem morju zunaj njega ter Hrvaško poziva, naj spoštuje stanje na dan 25. junij 1991 in se izogiba incidentom.

V odgovoru na dosedanje protestne note Hrvaške je slovenska stran zavrnila vse navedbe Zagreba in ponovila, da je namen postavljanja začasnih tehničnih ovir nadzor nad schengensko mejo in preprečitev morebitnega vstopa beguncev in migrantov zunaj dogovorjenih vstopnih točk. Poudarila je tudi, da ukrep ne prejudicira rešitve mejnega vprašanja.

Slovenija je znova predlagala, naj se čim prej sestane stalna mešana komisija po sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), in poudarila, da lahko morebitna vodnogospodarska vprašanja obravnava tudi stalna slovensko-hrvaška komisija po pogodbi med Slovenijo in Hrvaško o urejanju vodnogospodarskih razmerij.

Incidenti v Piranskem zalivu
Ribič Mitja Sluga je za Radio Koper opisal, kaj se zadnje čase dogaja v Piranskem zalivu, zaradi česar je bila tudi vložena protestna nota.

"Danes sem bil tam in danes jih ni bilo, ampak do novega leta so bili tam vsak dan. Vsak dan, ko sem bil tam, so bili tudi hrvaški policisti, ampak za zdaj nas niso še zaustavili, ničesar niso hoteli od nas. Samo pridejo, posnamejo. Ne vedno, na začetku so več snemali s kamero. To je to, nič drugega," je dejal.

Ribiči pravijo, da so skoraj vedno ob takšnih dogodkih navzoči tudi slovenski pomorski policisti: "Meni so povedali, do kod lahko lovim, in tiste črte se držim, ampak Hrvati tega ne upoštevajo in pridejo tja. Če naše policije še ni zunaj, pride takoj ven. Potem se tam ne dogaja čisto nič. Vrtijo se okoli nas in to je to. Ko mi odidemo, odidejo tudi oni."

Težave ribičev
Predstavniki ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so se sešli s predstavniki Ribiške zveze Slovenije (RZS) in se pogovarjali o aktualnih zadevah, povezanih s postavitvijo začasnih tehničnih ovir ob mejnih rekah, predvsem ob Kolpi.

Državni sekretar Boštjan Šefic je uvodoma izrazil razumevanje za zadržke predstavnikov ribiške zveze glede postavljenih začasnih tehničnih ovir in glede njihove zaskrbljenosti, povezane z upravljanjem voda, izvajanjem obveznosti, ki jih imajo, in članstvom v ribiških družinah.

Za zdaj pa začasne tehnične ovire ostajajo, saj se v bližnji prihodnosti še ne pričakuje izboljšanje varnostnih razmer. Vsekakor pa se bo preverilo, na katerih območjih se lahko situacija še nekoliko olajša. Ministrstvo za kmetijstvo pa že popisuje gospodarsko škodo in bo po potrebi v popis vključilo tudi vidik turizma, ki ga omogoča ribištvo.

Državni sekretar Andrej Špenga je pojasnil, da so na nekaterih območjih začasne tehnične ovire zaradi narasle Kolpe začasno že odstranili, omogočili so prehodna mesta ob kopališčih in jezovih, postavljeno pa je tudi več kot 40 prehodnih mest za živali. Kjer bo mogoče, bodo žične ovire postopoma zamenjane s panelno ograjo. Poudaril je še, da narasla Kolpa ni nikjer ne premaknila in ne odnesla tehničnih ovir.

Upad ribiškega turizma
Predsednik RZS-ja Miroslav Žaberl je izrazil zadovoljstvo, da se predstavniki različnih ministrstev redno pogovarjajo in posvetujejo z njimi. Ne nasprotujejo nujnim ukrepom države za zagotovitev varnosti, vendar pa ti ukrepi onemogočajo ribiško upravljanje kot temeljno nalogo ribiških družin, ki za upravljanje ribolovnih voda državi plačuje koncesnino. Izpostavil je tudi finančne težave zaradi upada članstva v ribiških družinah, predvsem ob Kolpi, in upad števila turističnih ribičev.