V ponedeljek ob 19.10 se je v Velenju zgodila ena najhujših rudniških nesreč na tem območju, ko so po vdoru mokre gline v odkop umrli trije rudarji. Šaleška dolina se je v preteklih dneh zavila v črnino, odpovedali so vse javne prireditve (v Šoštanju do vključno nedelje, v Velenju do vključno sobote), v znak spoštovanja do rudarjev so se oz. se bodo oglasile gasilske sirene, umrlim se poklanjajo z minuto molka.

Vlada je ob tem 24. januar razglasila za dan žalovanja po celotni državi, kar pomeni, da bodo zastave na poslopjih državnih ustanov in ob njih spuščene na pol droga. Ob tem je vlada vse organizatorje kulturnih in drugih prireditev pozvala, naj vsebino prilagodijo dnevu žalovanja. V Velenju so se danes dvakrat oglasile gasilske sirene (prvič so se ob 12. uri, drugič ob 19.10, ko se je zgodila tragična nesreča), pri čemer so na občini občane obakrat pozvali k minuti molka. Poleg tega so ob 19.10 za eno minuto ugasnili javno razsvetljavo na Titovem trgu, Cankarjevi cesti in celotni promenadi.

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, mestni svetniki in člani občinske uprave so se žrtvam nesreče ob 12. uri poklonili pri spomeniku rudarja na Titovem trgu. "Naša odgovornost v tem trenutku je, da se poklonimo ljudem, ki so dali svoje življenja za to, da imamo električno energijo, in to je tisto, kar je v tem trenutku najpomembneje. Dostojno slovo je tisto, kar potrebujejo naši trije junaki in kar si zaslužijo tudi njihovi svojci," je dejal velenjski župan.

Žalna Slovesnost na Titovem trgu v Velenju

Predstavniki Premogovnika Velenje so ob 16. uri v Domu kulture Velenje pripravili žalno sejo, ki so jo predvajali tudi na ploščadi pred domom.

"Rudar vsak dan iz podzemlja naravi trga njene zaklade. In včasih ga narava opomni, kako zahtevna, nepredvidljiva in neizprosna je. Zaradi tega delo rudarja ni le poklic, je način življenja. Način življenja ki zahteva znanje, moč, vztrajnost in tovarištvo. Vse to so vrline, ki rudarju omogočajo preživetje v spopadu s silami narave. In pogosto se pozablja, da rudarji s svojim trudom v podzemlju poganjajo življenje na površju – in za svoje delo zaslužijo preredko priznano globoko spoštovanje," je v nagovoru na slovesnosti dejal direktor premogovnika Marko Mavec.

"Ta tragedija nas je globoko pretresla. A nas tudi spominja na pomen tovarištva in solidarnosti, ki ju rudarji živijo vsak dan," je dodal.

Po žalni seji sledili še žalna slovesnost ob spomeniku rudarja na Titovem trgu. Obeh dogodkov se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob, navzoča pa je bila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Iz Premogovnika Velenje so sporočili, da imajo vsi zaposleni rudarji na odkopih in pripravskih deloviščih v vseh treh izmenah dela prost dan. "V jami potekajo zgolj nujna dela, prosti dan pa bomo nadomeščali tekom letošnjega leta. S to odločitvijo želimo vsem zaposlenim omogočiti udeležbo na današnji žalni slovesnosti," so sporočili z uprave.

Velenjski župan Dermol, župan občine Šoštanj Boris Goličnik in generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec so k spomeniku rudarja položili žalni venec. Poleg tega v Velenju na Kidričevi in Šaleški cesti visijo črne zastave. Kot so še sporočili iz mestne občine, so ob dnevu žalovanja ustavljena tudi vsa gradbena dela po mestu, lastnike lokalov pa so prosili, naj v znak spoštovanja ne vrtijo glasne glasbe v svojih lokalih.

V Šoštanju, od koder prihajata dva od treh pokojnih rudarjev, so se sirene v njihov spomin sprožile že v četrtek, zaposleni so ustavili delo in se z minuto molka poklonili žrtvam tragedije.

"Rudarji se zavedamo, da smo dolžni poskrbeti za svojce preminulih"

Iz Sindikata in Sveta delavcev Premogovnika Velenje so sporočili, da po nesreči težko najdejo prave besede, ki bi opisale žalost, ki jo doživljajo. "Ta nesreča nas je vse pretresla in spomnila na krhkost življenja," so zapisali in poudarili, da je narava opozorila na svojo neizprosnost in "mnogo prehitro vzela življenja treh sodelavcev, izredno izkušenih, predanih in požrtvovalnih knapov, pravih kameradov."

"Rudarji se zavedamo, da smo dolžni poskrbeti za svojce preminulih sodelavcev. V časih, ko je dolgoročna prihodnost rudarstva negotova, obstaja bojazen, da bi otroci preminulih lahko ostali brez ustrezne podpore v letih šolanja in začetku samostojnega življenja," so opozorili in ob tem dodali, da s so tem namenom organizirali nekakšno obliko skrbniških skladov, ki bodo omogočali dolgoročno pomoč. Rudarji bodo prispevali prostovoljne prispevke, s katerimi bodo omilili začetno finančno stisko treh družin, vse druge, ki želijo pomagati, pa ob tem pozivajo, naj to storijo s pomočjo Rdečega križa Slovenija ali Škofijske Karitas Celje.

V jamo vdrla mokra glina

Nesreča se je zgodila, ko je v jamo Preloge, kjer je takrat delalo 14 rudarjev, vdrlo več sto kubičnih metrov mokre gline. Nesreča naj bi se zgodila na t. i. čelu jame, takoj pri začetku rova, kjer se opravlja odkop in je najbolj izpostavljeno mesto odkopa. Večina se je pravočasno rešila, trije rudarji pa so ostali ujeti. Stekla je reševalna akcija, v okviru katere so ročno odkopavali material in se skušali prebiti do rudarjev, vendar se ni končala po željah. Prvega od treh rudarjev so mrtvega našli že kmalu po nesreči, druga dva so iz jame prenesli v sredo.

Tako uprava Premogovnika Velenje na čelu z direktorjem Markom Mavcem kot premier Golob sta družinam umrlih – dva izmed pokojnih sta bila očeta majhnima deklicama – obljubila materialno in drugo pomoč. Sodelavcem pokojnih medtem po zagotovilih Mavca nudijo tudi psihološko pomoč. "To so trenutki, ki jih bodo podoživljali vse svoje življenje," je dejal Mavec in dodal, da je normalno, da se je v rudarje naselil strah.

Iz uprave premogovnika so sporočili, da je težava, da so se na odkopu že pojavile deformacije, zato ga želijo čim prej spraviti v obratovanje. Kar se tiče proizvodnje, naj bi jo nameravali v jami Pesje zagnati v četrtek, poroča Radio Slovenija. Generalni direktor premogovnika Mavec sicer poudarja, da naj bi bil velenjski premogovnik eden najvarnejših rudnikov na svetu, saj v njem do ponedeljka zadnjih 22 let ni bilo hude nesreče.