Evropski parlament bo z resolucijo, če jo bodo podprli, izrazil "globoko zaskrbljenost zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, kar je spodkopalo zaupanje v javne organe in med njimi". Takšno je bilo tudi sporočilo v novembra objavljenem poročilu odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), ki so ga pripravili na podlagi njihove oktobrske misije v Sloveniji.

Parlament naj bi z resolucijo tudi poudaril, da morajo vplivne javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja. Poleg tega naj bi pozdravili imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji po šestmesečni zamudi in ob tem izrazili zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile retroaktivno spremembo meril za imenovanje in tako tvegale razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev.

Vključili naj bi tudi obnovitev državnega financiranja STA-ja in poudarili pomen dolgoročne finančne vzdržnosti za neodvisno delovanje agencije ter pozvali vlado k nadaljnjemu državnemu financiranju STA-ja, ki ga je pravno dolžna zagotoviti, in k zagotovitvi uredniške neodvisnosti agencije.

Več pozivov vladi, tudi glede medijev, državnih tožilcev in vladanja z odloki

Predlog resolucije vključuje tudi zaskrbljenost nad vsemi napadi, kampanjami blatenja, klevetanji, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami proti udeležbi javnosti (SLAPP), ki jih izvajajo vplivne javne osebnosti in politiki, vključno s člani vlade, še zlasti če ti prihajajo od oblasti in uradnih oseb, ter poziv vsem akterjem, naj prenehajo takšna dejanja. Prav tako vsebuje predlog resolucije poziv slovenski vladi, naj zagotovi zadostno financiranje RTV Slovenija in naj preneha z vsakršnim političnim vmešavanjem in pritiski na njeno uredniško politiko ter zagotovi njeno neodvisnost.

V osemnajstih točkah predlagane resolucije je še vrsta drugih sporočil, na primer poziv vladi k imenovanju nacionalnih tožilcev in izraz zaskrbljenosti zaradi prakse vladanja z odloki ter glede sorazmernosti izrednih ukrepov, ki se sprejemajo zaradi pandemije covida-19. Prav tako naj bi parlament v resoluciji vlado pozval, naj zagotovi, da spremembe zakona o policiji nikakor ne bodo vodile v neupravičeno politično vmešavanje ali vplivale na zmogljivosti policijskih sil.

EPP se ni pridružil predlagateljem, a tudi ni pripravil alternative

Kljub prizadevanjem in po neuradnih informacijah precej burnim razpravam se največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) ni pridružila predlagateljem resolucije. Vendar pa EPP ni pripravil alternativne resolucije, kar je sicer v takšnih primerih pogosto.

V EPP-ju so si po neuradnih navedbah tudi prizadevali, da bi resolucijo umaknili z dnevnega reda decembrskega plenarnega zasedanja, saj da sta glavna razloga zanjo, zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in financiranje STA-ja, že rešena.

Izid glasovanja naj bi bil znan v četrtek okoli 16. ure. Pričakuje se podpora resoluciji, pri čemer predlagateljice računajo tudi na glasove nekaterih poslancev EPP-ja. Ta naj bi sicer usmeritve glede glasovanja o resoluciji sprejel na sestanku prihodnjo sredo.