To bo ena glavnih nalog vlade, pri čemer je slišati neuradne napovedi o novih rezih na vseh področjih.

Vlada je v četrtek sicer sprejela program svojega dela za letos in prihodnje leto. Med ključnimi ukrepi so tako ukrepi za krepitev stabilnosti bank, javnofinančno konsolidacijo in za zagon gospodarstva. Ob vprašanju, kakšno politično jesen pričakujejo, je največja koalicijska stranka, PS, omenila le omenjeni program dela.

V največji opozicijski stranki, SDS-u, pa medtem menijo, da nas "glede na vladne napovedi in po občutnem povečanju davkov sredi poletja tudi jeseni čakajo predvsem nova davčna bremena". A primanjkljaj ne bo zato po njihovem mnenju nič manjši, najvišjo ceno nove davčne politike pa naj bi plačal srednji sloj.

Rebalans, rebalans, rebalans
Tudi vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je za jesen izpostavil priprave rebalansa proračuna. Ob tem je posvaril, da morajo sprejeti ukrepe, ki ne bodo preveč prizadeli ljudi, saj ti že zdaj težko živijo.

Rebalans kot ključni projekt omenja tudi predsednik DL-ja Gregor Virant, ki dodaja še začetek prenosa slabih terjatev na slabo banko. Najtrši oreh v pogajanjih s sindikati pa bo po mnenju Viranta novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s političnega vidika bo zanj med občutljivejšimi projekti obravnava odškodninske sheme za izbrisane.

Da bo rebalans proračuna prednostna jesenska tema, meni tudi predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. Vlada bo morala po njegovem mnenju tudi pospešiti sanacijo bank in privatizacijo državnih podjetij. Erjavec ni pozabil omeniti, da bo morala njegova stranka "preprečiti znižanje pokojnin". "To bo težka bitka, ki jo mora DeSUS dobiti," je dejal Erjavec in zagotovil, da bo pri tem vztrajal.

SLS: Jesen bo ura resnice za vlado
V SLS-u menijo, da bo jesen ura resnice za zdajšnjo vlado. Pričakujejo, da "se bodo v vladi čez poletje streznili, začeli v normalnih okvirih načrtovati proračun ter nehali dramatično poglabljati proračunsko luknjo". Vztrajali bodo s pozivi vladi, da "obrzda odhodkovni del proračuna, ki ga nerazumno krpa zgolj z novimi davki".

Po mnenju SLS-a gospodarstvo po uveljavitvi višjega DDV-ja ne bo zmoglo bremena nepremičninskega in kriznega davka.

V NSi-ju pa upajo, da bo vlada spremenila predlog obdavčitve nepremičnin, ki je že razburil kmete. Predsednica stranke Ljudmila Novak se strinja, da bodo določeni rezi v javno porabo še potrebni, vendar želi, da so premišljeni, sorazmerni, pravični in vzdržni. Po njenem mnenju je treba poseči še v javni sektor, medtem ko naj bi področje družine utrpelo že dovolj ukrepov.

Novi rezi, novi protesti?
Če bodo pregloboko zarezali v socialne prejemke, pokojnine, je po mnenju Hana realno, da bo med državljani "zavrelo", zato bi se "s pametnimi ukrepi temu rad izognil". Ljudje, ki gredo na ulico, ne gredo kar tako, ampak zato, ker težko živijo, je pojasnil Han.

Tudi Virant meni, da so demonstracije mogoče. Po njegovih besedah pomenijo uresničevanje ustavne svoboščine, ne morejo pa rešiti vprašanja prezadolženosti in nizke konkurenčnosti. Če bodo ukrepi pravični, pa nikjer ne bo bistvenega zmanjšanja pravic, je dejal.

Da bodo protesti še otežili reševanje krize, pa meni Erjavec, ki svari, da jih lahko povzroči sprejem morebitnih neenakomernih ukrepov. Proteste bi po njegovem mnenju zagotovo sprožilo znižanje pokojnin.

Tudi Ljudmila Novak opozarja, da bi nepravični ukrepi ljudi lahko pognali na ulico. A kot izpostavlja, je možnost protestov pod zdajšnjo vlado manjša. Ulica se je namreč "zgodila pod prejšnjo vlado", je spomnila, v ozadju pa so bili po njenem mnenju akterji, ki so zdaj "prišli do besede in lahko v vladi do neke mere uresničujejo svoje interese".

Stranke pričakujejo konkurenco
V parlamentarnih strankah menijo, da je v prihodnjih mesecih zelo verjeten nastanek kakšne nove stranke.

Han iz SD-ja ob tem upa, da posamezniki ne bodo izkoristili težkega finančnega položaja v državi. "Iz foteljev institucij gledajo, kaj bi naredili. To je nekorektno, saj so bili nekateri 15 let pri koritu in so lahko vplivali na dnevno politiko. Zdaj, ko ne opravljajo več tako pomembnih funkcij, pa bi se šli predsednika vlade," je tako dejal o Igorju Šoltesu, ki se omenja kot mogoči vodja morebitne nove stranke.

Medtem ko Virant pravi, da so nove stranke lahko dobrodošla poživitev na političnem prizorišču, pa Erjavec meni, da gre za slovensko politično folkloro. Erjavec upa, da volivci "ne bodo več nasedali lažnim mesijam, saj so na koncu po navadi razočarani".

Morebitni nastanek novih strank je Novak komentirala z besedami, da nekateri vedno znova izkoristijo stisko ljudi za uresničitev svojih interesov. Ustanovitev nove stranke na levici se ji zdi mogoča, saj da je "levica vedno spretno krmarila in ustanavljala nove stranke z istimi ljudmi".

Janković bo spet odločal
Najbolj pa je pričakovana odločitev znotraj PS-ja. Tako Virant kot Erjavec in Han so namreč spomnili, da bi morebitni vnovični naskok Zorana Jankovića za predsednika največje koalicijske stranke pomenil konec vladne koalicije.