"Priprava predloga ukrepov bo potekala v okviru več delovnih skupin in posvetovalne skupine, da bi bil predlog zakona v čim krajšem času predložen v obravnavo DZ-ju," so po seji sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Več podrobnosti o pripravi drugega protikoronskega svežnja bo morda predstavljenih na sobotni novinarski konferenci.

Vlada se je priprave novega svežnja lotila dan po sprejetju prvega v DZ-ju. Kot so pojasnili v uradu, so na seji pripravili časovnico sprejemanja svežnja, pri oblikovanju katerega želijo delati z nekoliko manj naglice kot pri prvem svežnju, ko se je vladi mudilo s pripravo najnujnejših ukrepov. Pri drugem bodo po napovedih sodelovali z različnimi deležniki, tudi opozicijo in sindikati.

Kot je na dopoldanski novinarski konferenci pojasnil govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin, vlada preučuje predloge dopolnil različnih poslanskih skupin, vloženih k že sprejetemu megazakonu, ki niso bili sprejeti, ker se je s potrditvijo zakona mudilo. "Te stvari želimo presejati, uskladiti, pripraviti za drugi sveženj," je poudaril. Hkrati po njegovih besedah ministrska ekipa preučuje morebitne ukrepe za povečanje likvidnosti gospodarstva. Prav ta dva sklopa, torej nesprejeti predlogi dopolnil in ukrepi za povečanje likvidnosti, bosta "bistvo drugega svežnja". Vlada si po Kacinovih besedah želi, da bi bil drugi protikoronski sveženj sprejet v desetih dneh. V DZ bo sicer romal takoj, ko bo pripravljen, je še navedel.

Finančni minister Andrej Šircelj je že na začetku tega tedna povedal, da vlada že pripravlja dodatne ukrepe za zajezitev posledic epidemije. "Z njimi bomo spodbudili gospodarstvo, likvidnost in naložbe, potem ko omilimo negativne posledice epidemije," je pojasnil. Tudi pri pripravi drugega protikoronskega svežnja sodeluje svetovalna skupina pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika.

Visoka pričakovanja glede drugega svežnja v OZS-ju in GZS-ju

Sprejetje prvega svežnja ukrepov so pozdravili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer so ocenili, da je država z ukrepi pokazala, da želi pomagati ohraniti podjetja in delovna mesta. "Nismo zadovoljni z varovalkami v t. i. megazakonu, zaradi katerih marsikdo ne bi bil upravičen do pomoči države. Naša osrednja naloga je, da dosežemo, da se v naslednjem protikoronskem svežnju odpravijo vse te neživljenjske in po naši oceni nesmiselne varovalke," so zapisali. Pričakujejo, da bodo do pomoči upravičeni vsi obrtniki in podjetniki, ki jih je prizadela epidemija.

Pričakovanja za naslednji sveženj ukrepov so izrazili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije in dodali, da obžalujejo, da prvi zakonski sveženj ni bil dopolnjen s predlogi iz gospodarstva, "saj bodo nekatere odločitve gospodarstvu po nepotrebnem povzročile nove težave". Zato pričakujejo, da bo vlada te predloge upoštevala v naslednjem koraku, torej v drugem velikem zakonodajnem svežnju. GZS ocenjuje, da bi moral biti drugi sveženj, da bi podjetjem omogočil obstoj in ponovni zagon, vreden okoli tri milijarde evrov.