Ustava Republike Slovenije v 90. členu določa, da lahko državni zbor o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva 40.000 volivcev, državni svet ali najmanj tretjina poslancev.

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v 15. členu določa, da morajo biti zahtevi poslancev za razpis referenduma priloženi podpisi najmanj tretjine poslancev na poimenskem seznamu.

Preiskava zaradi ovadbe fizične osebe
Na začetku novembra se je v zvezi s podpisi poslancev pri zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu pojavil dvom o pristnosti nekaterih podpisov - pod to poslansko zahtevo se je podpisalo 27 poslancev Pozitivne Slovenije, poslanec Socialnih demokratov Srečko Meh ter neodvisna poslanca Ivan Vogrin in Borut Ambrožič. Podpisi so nato postali predmet policijske preiskave.

Poslanka PS-ja Melita Župevc je bila namreč tistega večera, ko so se podpisi zbirali, v bolnišnici, zaradi vidne razlike med njenim običajnim podpisom in tistim na pobudi pa so se pojavili pozivi po preveritvi pristnosti. Na PU-ju Ljubljana so povedali, da so preiskavo o verodostojnosti podpisov na referendumski zahtevi sprožili na podlagi kazenske ovadbe fizične osebe. Nacionalni preiskovalni laboratorij je v sklopu predkazenskega postopka ugotovil, da je podpis poslanke Župevc na pobudi za referendum pristen.

Kriminalisti pa so nato na podlagi anonimne prijave preverjali še podpise šestih poslancev Pozitivne Slovenije - Matjaža Zanoškarja, Gašparja Gašparja Mišiča, Romana Jakiča, Mitje Meršola, Jerka Čehovina in Petra Vilfana. Ugotovili so, da so podpisi poslancev Pozitivne Slovenije pod zahtevo za referendum o državnem holdingu pristni, zato so zadevo zaključili.

A zgodba s tem še ni končana - generalni direktor policije Stanislav Veniger je zdaj namreč odredil strokovni nadzor nad delom Sektorja kriminalistične policije, ki bo ugotavljal ukrepanje in izvajanje vseh nalog v zvezi z obravnavanjem kaznivega dejanja domnevno spornih podpisov poslancev državnega zbora.

Kako bi ravnali drugje?
Ob teh dogodkih se je pojavilo tudi vprašanje, kako v takih in podobnih primerih ravnajo v drugih parlamentih. Raziskovalno-dokumentacijski center DZ-ja je prek Evropskega centra za parlamentarne raziskave in dokumentacijo (ECPRD) parlamente iz drugih držav zaprosil za odgovore na vprašanja, kako razrešujejo vprašanje pristnosti podpisov poslancev v primerih, ko se pojavi dvom o tem, da je podpis pristen. Iz odgovorov je razvidno, da parlamenti preverjanja pristnosti podpisov nimajo normativno urejenega, v večini parlamentov pa za zdaj potrebe po preverjanju podpisov niti ni bilo.

Preverjanje pristnosti podpisov "nepojmljivo"
Na Danskem na primer potrebe po preverjanju pristnosti nikoli ni bilo, v tamkajšnjem parlamentu so odgovorili celo, da se preverjanje pristnosti podpisov v "danskem kontekstu" zdi nepojmljivo. Najverjetneje bi poslanca, pri katerem bi se pojavil dvom o pristnosti podpisa, zaprosili, da ponovno podpiše dokument.

V Andori podpisane dokumente običajno predložijo v glavno pisarno podpisani poslanci osebno ali vodje njihovih poslanskih skupin. Predpostavljajo domnevo resničnosti. Svojim poslancem verjamejo tudi v Kanadi, kjer pri konstituiranju parlamenta vsi poslanci podpišejo prisego, ta podpis pa se nato uporablja za preverjanje pristnosti podpisa, če ta potreba obstaja. V primeru dvoma za potrditev podpisa zaprosijo podpisanega poslanca. Poslancu verjamejo na besedo, v povezavi z imuniteto poslanca, odgovarjajo. Tudi iz odgovora Sveta federacije je razvidno, da če v Rusiji obstaja dvom o podpisih, se zadeva preveri pri samem poslancu.

Primerjava z vzorci podpisov
V Avstriji in Grčiji ima parlamentarna služba shranjene vzorce podpisov, če se pojavi dvom, pa se obrnejo na vodjo poslanske skupine. Na Finskem pravijo, da se občasno zgodi, da se poslanec podpiše tako nečitljivo, da uslužbenec ne more identificirati podpisa. Zato imajo shranjen potrjen seznam podpisov vseh poslancev - če obstaja dvom o pristnosti določenega podpisa, se oddani podpis primerja s tistim v seznamu. Prav tako tudi v Franciji obstajajo vzorci podpisov, ki se uporabijo, ko je treba zagotoviti avtentičnost podpisa poslanca. Če pa tudi po preverjanju dvom ostaja, francoski javni uslužbenec preveri pristnost podpisa s poslancem, ki ga je oddal.

Po pomoč h grafologu
Tudi na Cipru še ni bilo potrebe po preverjanju pristnosti v poslanski zbornici. Če pa bi bilo treba, bi pristnost podpisa preveril strokovnjak grafolog in o rezultatih preverjanja seznanil pristojne ustanove.

Nasprotno pa v Veliki Britaniji odgovarjajo, da grafologi ne preverjajo pristnosti - lahko so le izvedenci v sodnem postopku. Pristojna britanska parlamentarna služba hrani knjigo vzorcev podpisov, ki se uporablja za preverjanje podpisov poslancev. Dolžnost uslužbencev je, da primerjajo oddane podpise s podpisi v knjigi vzorcev. Če se pojavi dvom, se zadeva preveri pri podpisanem poslancu. Če poslanec ne potrdi podpisa, se podpis umakne in se naredi popravek v vseh dokumentih.

Da bi pristnost podpisov preveril strokovnjak, pa so omenili tudi na Hrvaškem, kjer so dejali, da ustavno sodišče lahko preveri pristnost podpisov v postopku potrjevanja zadostnega števila podpisov pri predlogih, kjer je z ustavo zahtevano določeno število podpisov poslancev.

Vsak poslanec lahko preveri sam
V Litvi so po oddaji predloga vsi dokumenti dosegljivi v elektronski obliki, kjer so našteta tudi imena predlagateljev, vsem poslancem pa se razdelijo tudi kopije izvirnih dokumentov - na ta način lahko vsak poslanec preveri seznam predlagateljev in njihove podpise.

V Nemčiji se lahko predlogi, ki morajo po poslovniku biti podprti z določenim številom podpisov poslancev, pristojni službi posredujejo z izvirnimi podpisi, s pošiljanjem prek faksa ali v elektronski obliki z elektronskimi podpisi. Pristojna služba preveri, če priloženi podpisi ustrezajo imenom predlagateljev predloga, navedenim na vrhu dokumenta, nato pa se izvirni podpisi sprejmejo brez nadaljnjega preverjanja pristnosti. Podpisi, poslani po faksu, se obravnavajo kot izvirni podpisi, pristnost elektronskih podpisov se s pomočjo računalniške tehnologije preveri samodejno.