Največ priseljencev v državah članicah EU-ja je bilo v Nemčiji (7,3 milijona), sledile so Španija (5,3 milijona), Velika Britanija (4,0 milijona), Francija (3,7 milijona) in Italija (3,4 milijona). V naštetih petih državah je v letu 2008 živelo več kot 75 odstotkov vseh priseljencev, kar pomeni, da se je 25 odstotkov razdelilo med preostalih 22 držav članic.

Glede na število prebivalstva v posameznih državah članicah je največ priseljencev živelo v Luxembourgu (43 odstotkov celotne populacije), v Latviji (18 %), Estoniji (17 %), na Cipru (16 %), Irskem (13 %), v Španiji (12 %) in Avstriji (10%). Manj kot odstotek od celotne populacije so priseljenci predstavljali v Romuniji, Poljski, Bolgariji in Slovaški.

Avstrija zaostruje ukrepe
Čeprav se je sosednja Avstrija z 800.000 priseljenci glede na celotno prebivalstvo izmed 27 držav članic uvrstila na 19. mesto - Slovenija se je z 3,4 odstotki priseljencev v letu 2008 uvrstila na 23. mesto - se je avstrijska ministrica za notranje zadeve Marija Fekter odločila za strožje ukrepe.

Fekterjeva je predlagala t. i. akcijski načrt za integracijo, saj je "obvladovanje nemškega jezika predpogoj za uspešno integracijo". To pomeni, da bi morali priseljenci, ki že živijo v Avstriji osvojiti višji nivo znanja nemščine, in ne le nivo osnovnega sporazumevanja, ki velja zdaj in je pomemben recimo pri komunikaciji z zdravnikom. Prav tako bi se morali priseljenci, ki želijo priti v Avstrijo, predhodno naučiti jezika. Tisti, ki nemščine ne bi obvladali toliko, da bi lahko vstopili na trg dela, bi jih po novem predlogu avstrijska vlada lahko tudi izgnala iz države.

V Avstriji so izmed desetih odstotkov vseh tujih državljanov 3,5 odstotka predstavljali državljani članic EU-ja, med njimi je bilo največ Nemcev (14,3 %), 6,6 odstotka pa državljani drugih držav, med njimi so prevladovali državljani Srbije in Črne gore (15,9 %) in Turki (13,1 %).

To je tudi eden izmed razlogov, da Avstrija nasprotuje vstopu Turčije v EU, saj se boji, da se bodo k Turkom, ki že živijo v Avstriji, preselili preostali člani njihovih družin in, po najbolj črnem scenariju, prehiteli število oseb, ki so rojene v Avstriji.

Idejo avstrijske notranje ministrice Marije Fekter so obsodili predvsem Zeleni politiki in številne civilne skupine. Dunajski župan Michael Häupl (SPÖ) je izrazil skrb, da je predlog pomanjkljiv glede usklajevanja z avstrijskimi zveznimi deželami, predstavniki avstrijskega Rdečega križa pa menijo, da je predlog ministrice "drag projekt, ki v praksi ni izvedljiv."

Nizozemskih 600 ur za osvojitev "znanja"
A projekt načrta za integracijo v obliki integracijskega tečaja izvajajo na Nizozemskem že nekaj časa - Nizozemska je bila tudi sicer model, po katerem se je zgledovala Fekterjeva. Država cvetočih tulipanov je uvedla obvezo, da morajo imeti potencialni priseljenci dokazilo o finančni zmogljivosti za preživetje, da bodo imeli na Nizozemskem delo, s katerim se bodo preživljali oziroma da imajo na Nizozemskem nekoga, ki jih bo preživljal. Poleg tega se morajo vsi priseljenci, ne glede na to, iz katere države prihajajo, udeležiti integracijskega tečaja, kjer jih v 600 urah naučijo jezika, kratke zgodovine države, delovanje političnega sistema ter splošnih smernic o nizozemski kulturi in družbi. Nizozemska se je sicer na lestvici Eurostata o številu priseljencev v letu 2008 uvrstila na 18. mesto. Priseljenci predstavljajo 4,2 odstotka celotnega prebivalstva. Od tega je največ Turkov (13,6 %), sledijo Maročani (10,9 %) in Nemci (9,1 %).

Kljub nesoglasjem o t. i. integracijskem načrtu, so si ministri v dunajski vladi enotni v eni stvari – v omejitvi. Število priseljencev v letu 2010 bodo omejili na 8.145 ljudi. Glede na gibanje priseljevanja v preteklosti večina ljudi v Avstrijo prihaja k svojim članom družine, le 2.500 oseb je bilo visoko kvalificiranih, poroča EUobserver.

Več kot tretjina tujih državljanov v EU-ju državljanov EU-ja
Vsaj tako kažejo rezultati Eurostata. Leta 2008 so bili med priseljenci v vseh državah članicah EU-ja v večini državljani držav članic (37 odstotkov od skupnega prebivalstva). Največ priseljencev je bilo Romunov (1,7 milijona ali 15 odstotkov tujih državljanov v državah članicah EU-ja), sledili so Italijani (1,3 milijone ali 11 odstotkov) in Poljaki (1,2 milijona ali 11 odstotkov). Največ priseljencev, ki niso državljani članic EU-ja, je bilo Turkov (2,4 milijona ali 12 odstotkov tujih državljanov iz držav nečlanic EU-ja), Maročanov (1,7 milijona ali devet odstotkov) in Albancev (milijon ali pet odstotkov).

Med državami, v katerih občutno prevladuje ena skupina priseljencev, je bila tudi Slovenija. Državljanov Bosne in Hercegovine je bilo v letu 2008 izmed vseh priseljencev v Sloveniji 47 odstotkov, v Grčiji so Albanci predstavljali 64 odstotkov vseh tujcev, na Madžarskem so Romuni predstavljajo 37 odstotkov vseh tujcev, v Luxembourgu pa so med tujci prevladovali Portugalci (37 odstotkov).

In kakšno je stanje v Sloveniji?
Ob mednarodnem dnevu migrantov (18. december) je Statistični urad Republike Slovenije (Surs) objavil podatek, da se v Slovenijo že več kot 50 let več ljudi priseli, kot se jih iz nje izseli. V obdobju 1999–2004 je selitveni prirast v Sloveniji letno v povprečju znašal okoli 1,3 osebe na 1000 prebivalcev. Po vstopu Slovenije v EU pa se je neto priseljevanje v državo začelo še povečevati. V letu 2008 se je število prebivalcev Slovenije zaradi priseljevanja povečalo za 18.584 ljudi (9,2 človeka na 1000 prebivalcev).

Glede na podatke Eurostata predstavljajo priseljenci v Sloveniji 3,4 odstotka celotne populacije. Odstotek tujih državljanov, ki prihajajo iz držav članic EU-ja, je bilo v leto 2008 v Sloveniji 0,2 odstotka. Prebivalcev, katerih države niso članice EU-ja, pa je bilo 3,2 odstotka. Med njimi so prevladovali državljani Bosne in Hercegovine (47,3 odstotka tujih prebivalcev v Sloveniji), sledili so Srbi (20,1 odstotka) in Makedonci (10,9 odstotka).

Kot so še zapisali na Sursu, se tujci v Slovenijo preseljujejo večinoma iz ekonomskih razlogov in so večinoma nizko izobražena delovna sila (43 odstotkov teh ljudi je imelo končano osnovno šolo ali manj, 46 % pa srednjo šolo. Med aktivnim prebivalstvom, rojenim v Sloveniji, je konec leta 2005 prevladovala srednješolska izobrazba (60 %), malo manj kot 18 % pa je bilo med njimi ljudi z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te).