Število zaprtih na 100 mest v zaporih se je v letu 2015 znižalo za 8,2 odstotka, in sicer je bilo na 100 mest v zaporih 105,8 zapornika, medtem ko jih je bilo leta 2014 118 na 100 mest v zaporih. S tem upadom se Slovenija ne uvršča več med države z najbolj prenaseljenimi zapori v Evropi, kjer na 100 mest v zaporih biva več kot 110 zapornikov. Te države so Portugalska, Francija, Moldavija, Španija, Albanija, Belgija, Madžarska in Makedonija. Evropsko povprečje leta 2015 je bilo 93,7 zapornika na 100 mest v zaporih.

V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1.399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100 tisoč prebivalcev, kar je bistveno pod povprečjem SE-ja, ki znaša 115 zaprtih na 100 tisoč prebivalcev.
Med članicami SE-ja z največjim številom zapornikov na 100 tisoč prebivalcev izstopa Rusija s 439,2 zapornika, sledi Litva z 277,7 in Gruzija z 274,6. Več kot 200 zapornikov na 100 tisoč prebivalcev imajo še Azerbajdžan, Latvija, Turčija, Moldavija in Estonija. V sosednji Avstriji so imeli leta 2015 103,9 zapornika na 100 tisoč prebivalcev, na Madžarskem 180,8 zapornika na 100 tisoč prebivalcev.

Zaradi prenatrpanih zaporov je Slovenija že bila kaznovana od Evropskega sodišča za človekove pravice.

Gradnja novega zapora za moške in dograditev ženskega
Kot je znano, bo ministrstvo zaradi neustreznih prostorskih razmer gradilo nov moški zapor v Dobrunjah in dogradilo ženskega na Igu. Ko bo zapor v Dobrunjah končan, bodo moški zapor na Povšetovi v Ljubljani zaprli.

Komisija ministrstva za pravosodje, ki dela pri projektu reševanja prostorske problematike zaporov na Povšetovi in na Igu, je tako pretehtala različne mogoče rešitve. Ena izmed njih je bil tudi skupni zaporski kompleks v Dobrunjah, na območju nekdanjega kamnoloma, saj je objekt na Igu deloma pod spomeniškim varstvom, zato so se pojavljali dvomi o ceni obnove tako zaščitenega objekta.

Po opozorilih stroke, da skupna lokacija tako moškega in ženskega zapora ni dobra rešitev, so se vseeno odločili za obnovo Iga ter selitev zgolj moškega zapora v Dobrunje. Na ministrstvu so navedli, da bo takšna rešitev tudi cenejša.

Domačini gradnji ne nasprotujejo
Postopki za prenos zemljišč z občino in še nekaterimi drugimi lastniki že potekajo. Tako na Igu kot v Dobrunjah prebivalci ne nasprotujejo lokacijama, pravijo na ministrstvu. Območje kamnoloma v Dobrunjah bo tako sanirano in urejeno, na Igu pa bodo na ta račun dobili nekatere nove ceste.

Na Igu bodo obnovili zdajšnji objekt gradu in postavili nove objekte, v katerih bodo med drugim polodprti in odprti oddelek. V Dobrunjah bo poleg moškega zapora zrasel še center za pravosodne policiste, prostori za izobraževanje, pa tudi za centralni pravosodni arhiv.

Ženski zapor na Igu bo predvidoma obnovljen in dograjen do leta 2020, moški zapor pa naj bi bil predvidoma dokončan do leta 2021. Projekt bo primarno financiran iz proračuna, preverjajo pa tudi možnosti dodatnega financiranja s pomočjo najema posojila, Norveškega finančnega mehanizma, kohezijskih sredstev in prodaje nadomeščenih nepremičnin. V proračunu je za projekt letos zagotovljen en milijon evrov, za leto 2018 pa 3,5 milijona evrov, so pojasnili na ministrstvu.

V moškem zaporu v Dobrunjah bo predvidoma 388 postelj, na Igu pa bo prostora za 144 žensk.