Število zaprtih žensk je v Sloveniji v zadnjem letu skokovito naraslo. Foto: Reuters
Število zaprtih žensk je v Sloveniji v zadnjem letu skokovito naraslo. Foto: Reuters
Ženski zapor na Igu
S prenovo in dogradnjo ženskega zapora na Igu nameravajo kapaciteto povečati na 140. V prvotnem načrtu za novogradnjo v Bizoviku, od katere so zdaj odstopili, bi bila ta številka 165. Foto: BoBo

Optimalna zasedenost katerega koli zapora, predvsem pa zaprtih oddelkov, je med 80 in 90 odstotna. Absolutno ni dobro, da je zapor prepoln, prav tako pa ni dobro, da je napol prazen - iz ekonomskih in tudi drugih razlogov.

Jože Podržaj, generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS)
Hilda Tovšak
Najbolj znana slovenska zapornica je Hilda Tovšak. Foto: BoBo
false
Mati umrle jeseniške deklice je v priporu v visoki nosečnosti. Foto: MMC/Televizija Slovenija

"Tega si ne znamo razložiti, menimo pa, da je največji del odgovora v tem, da se družbena vloga žensk spreminja, da prevzemajo čedalje odgovornejše naloge - prihajajo v situacije, ki so povezane s čedalje večjimi tveganji, predvsem v poslovnem svetu, zato je tudi razumljivo, da se potem pojavlja tudi več odklonov od zakonitih ravnanj," je Jože Podržaj pojasnil na novinarski konferenci.

S 1. januarjem so povečali tudi kapacitete v ženskem zaporu z novimi posteljami za odprti oddelek v prenovljenem objektu poleg matične stavbe - skupna kapaciteta Iga je tako s 86 povečana na 103. "Glede na že prej omenjen odstotek povečanja števila zaprtih žensk je Ig prenapolnjen in se tam, kljub tej začasni rešitvi, srečujemo s to problematiko," opozarja Podržaj, ki je dodal, da si sicer prizadevajo, da bi čim več zaprtih prestajalo kazen v odprtem režimu.

Pojasnil je, da so tudi v sodelovanju s penološko stroko poskušali ugotoviti, kakšna bodo ta gibanja v prihodnje, vendar jasnih odgovorov ni.

"Za pet let vnaprej napovedovati, kakšno bo takrat število zaprtih žensk, je praktično nemogoče. Dejstvo je, da se je to število v zadnjih letih močno povečalo, vendar pa ne računamo s tem, da se bo ta trend nadaljeval," je zagotovil in dodal, da tudi sicer v prihodnje sistemsko računajo na več alternativnih oblik prestajanja zaporne kazni, zato računajo, da bo pritisk na ženski zapor vendarle manjši.

Novega ženskega zapora v Bizoviku ne bo
Lani smo poročali o načrtih, da bo v Bizoviku pri Ljubljani stal nov zapor, ki bo nadomestil ženski zapor na Igu in moški zapor na Povšetovi. Zmogljivosti bi bile tako podvojene - moški zapor bi sprejel 388 zapornikov, ženski pa 165 zapornic. Vendar je Podržaj danes pojasnil, da so se nazadnje odločili za drugačno rešitev. "Vse dejavnosti intenzivno tečejo, zelo blizu je dokončna odločitev o gradnji povsem novega zapora v Dobrunjah pri ljubljanski obvoznici, drugi del pa je obnova zdajšnjega ženskega zapora na Igu in dograditev potrebnih objektov na tej lokaciji - predvidena kapaciteta je 140 postelj," je dejal. Časovnica pa ostaja enaka, kot je bila predvidena že prej - začetek gradnje prihodnje leto in vselitev leta 2020 oziroma 2021.

Izdelana je že projektna naloga, v kateri so natančno opredeljene potrebne vsebine, sam strošek projekta pa še ni dokončno oblikovan, saj Podržaj pravi, da je mogočih rešitev več, sami pa z arhitekti intenzivno sodelujejo. Je pa zatrdil, da zagotovo ne bo šlo za javno-zasebno partnerstvo, pač pa bo "denar črpan iz različnih virov - evropskih, pa tudi domačih".

Dobili bi "dva zapora napol"
Toda vsi ne podpirajo rešitve, da bi ženski zapor na Igu ostal na obstoječi lokaciji, saj opozarjajo na visoke stroške obnove energetsko potratne stoletne graščine, v katerih so prostori. "Prva ideja je res bila, da se na lokaciji v Dobrunjah zgradita oba nova zapora," je priznal Podržaj.

"Vendar, ko smo pristopili h konkretnejšim mogočim variantam, kako na to lokacijo umestiti dva nova zapora skupaj z vsem, kar si mi predstavljamo, da mora biti tam, samo ugotovili, da je tukaj preveč ovir in bi morali skleniti preveč kompromisov, ki ne bi bili dobri. Resda bi dobili dva nova zapora, vendar zapora napol," je odgovoril na očitke.

Dodal je tudi, da je zapor na Igu že zelo vpet v okolje in sodelovanje z občino, zato so ugotovili, da je interes, da ženski zapor tam tudi ostane, prostorska umeščenost objekta pa omogoča, da se tudi tam dobi "sodoben in spodoben zapor za ženske".

Nosečnice in matere za rešetkami
Podržaj se je dotaknil tudi primera noseče pripornice na Igu - matere, ki je osumljena za smrt jeseniške deklice in ima rok poroda marca. "Sistem je pravno-formalno urejen samo za obsojenke, ne pa še za pripornice - zanje je sprememba zakona o kazenskem postopku v tem delu še v pripravi. Vendar glede na predviden datum poroda v primeru omenjene ta sprememba še ne bo sprejeta, zato bo najverjetneje pač uporabljena smiselna ureditev, ki velja tudi za obsojenke," je pojasnil direktor URSIKS-a, ki je spomnil, da ta situacija za njih ni nič novega.

"Od leta 2010 do 2016 je bilo na Igu 27 nosečnic. V večini primerov je prišlo do prekinitve kazni, pri vseh zapornicah pa iz varnostnih razlogov to ni bilo mogoče, zato je v tem obdobju na Igu skupaj z materami prebivalo tudi pet otrok," je naštel. Otrok lahko na zahtevo zapornice pri materi ostane do enega leta, če pa se oceni, da bi bila ločitev po tem obdobju še škodljiva, se lahko ta rok podaljša za dve leti.

Leto 2016 v zaporniških številkah
V letu 2016 je število vseh zaprtih oseb upadlo za šest odstotkov, na današnji dan je v slovenskih zaporih zaprtih 1.387 ljudi.

Lani iz slovenskih zaporov ni zbežal nihče, po Podržajevih besedah je pozitivno tudi to, da ni bilo nobenega samomora - bile so sicer tri smrti, vendar je šlo pri vseh za naravni vzrok. Podržaj pravi, da je pozitiven podatek tudi to, da je bilo manj uporabe prisilnih sredstev, vendar pa opažajo več najdb prepovedanih predmetov. Med zaprtimi se je nekoliko povečalo število tujcev - njihov delež znaša 14 odstotkov, prihajajo pa iz 26 različnih držav. Lani so v druge države na nadaljnje prestajanje kazni premestili pet oseb, sprejeli pa so jih osem - v vseh primerih je šlo za sprejem na podlagi mednarodnih tiralic. Podražil pa se je strošek oskrbovalnega dne - s 63 na 68 evrov.

Pravosodni policisti prevzemajo varovanje sodne palače
V sistemu URSIKS-a je zaposlenih 845 javnih uslužbencev, večino - 538 - tvorijo pravosodni policisti. Trenutno poteka še nekaj zaposlitvenih postopkov, vendar pa Podržaj opozarja, da je zaposlenih še vedno premalo in se zato spoprijemajo s preobremenjenostjo in izgorelostjo, saj se je število nadur lani glede na pretekla leta precej povečalo.

URSIKS sicer s 1. aprilom prevzema tudi novo nalogo - varovanje sodne stavbe na Tavčarjevi 9 v Ljubljani, ki so jo do zdaj varovali uslužbenci zasebnega podjetja. Trenutno urejajo vse, kar je potrebno na operativni ravni, naloge bo prevzelo 15 pravosodnih policistov, ki so jih zaposlili prav v ta namen, zdaj so na usposabljanju. Podržaj priznava, da je to velik zalogaj, saj gre za nove obveznosti in povečan obseg njihovega dela. Za zdaj bodo pravosodni policisti Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij prevzeli zgolj varovanje ljubljanske sodne palače, za druge lokacije - tudi če bi bila želja in potreba - trenutno nimajo resursov, pravi njen direktor. Varujejo že tudi stavbo pravosodnega ministrstva na Župančičevi, sicer so ustanovili tudi posebni referat za varovanje (pravo)sodnih objektov, v katerem je predvidenih 26 delovnih mest.

Optimalna zasedenost katerega koli zapora, predvsem pa zaprtih oddelkov, je med 80 in 90 odstotna. Absolutno ni dobro, da je zapor prepoln, prav tako pa ni dobro, da je napol prazen - iz ekonomskih in tudi drugih razlogov.

Jože Podržaj, generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS)