Predsednik republike Borut Pahor se je za posvet o svobodi govora in sovražnem govoru odločil, ker se je, kot je pojasnil na začetku, že dlje časa spraševal, kje je meja med njima, pa tudi zato, ker je občasno deležen očitkov, da se glede te problematike premalokrat oglasi.
Predsednik je na posvet povabil 16 sogovornikov, med katerimi jih je kar nekaj izrazilo zadovoljstvo nad tem, da za skupno mizo sedijo tako predstavniki nevladnih organizacij, države, medijev in sodstva ter simpatizerji tako levega kot desnega političnega pola. Čeprav je bila razprava zelo kulturna, je bilo skozi govorce omenjeno polariziranost čutiti ves čas.
Razmejitev med obema poloma je najjasneje orisal sociolog Jože Vogrinc, ko je dejal, da konservativna stran v državi, ki je sicer zelo občutljiva do pojavljanja simbolov prejšnjega režima, zdaj zagovarja "totalno" svobodo govora, medtem ko se t. i. liberalna struja zavzema za striktnejše omejevanje svobode govora. Ta paradoksalni položaj pa po njegovem mnenju kaže na to, da je stanje v Sloveniji na tem področju zelo resno.
Pri prepoznavanju sovražnega govora bi po mnenju državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje Dominike Švarc Pipan morali zmanjšati polarizacijo med levim in desnim polom, ki se na tem področju vse bolj utrjuje. Po njenem je pristop, da je na eni strani svoboda govora, na drugi strani pa omejevanje svobode, napačen. "Ne gre za dihotomijo med svobodo in nesvobodo, svoboda govora ni absolutna pravica," je dejala Švarc Pipanova in opozorila, da zloraba pravice do svobode govora posega v druge človekove pravice, kot je varovanje verske, spolne, rasne in narodnostne identitete.

Zakonodaja je zadostna, a se ne izvaja
Med pravnimi akti, ki v Sloveniji urejajo to področje, je Švarc Pipanova navedla 63. člen ustave, kazenski zakonik, zakon o medijih, kodeks novinarjev in oglaševalcev itd. Kot najvišja predstavnica vlade je pojasnila, da vlada trenutno ugotavlja, ali je sedanja zakonska ureditev, ki omogoča sankcioniranje sovražnega govora, primerna. Izpostavila pa je neizvajanje 297. člena kazenskega zakonika, ki pod sovražnim govorom razume tudi žalitve, a se sankcioniranje teh v sodni praksi sploh ne izvaja.
ESČP strožje do sovražnega govora
Nataša Pirc Musar, pravnica in nekdanja informacijska pooblaščenka, je dejala, da mora dandanes tako rekoč teči kri, preden pride do postopka. Kljub temu je prepričana, da vsakega sovražnega govora ni treba preganjati, kljub temu pa bi pri najhujših oblikah sodstvo moralo postaviti meje. Tožilci bi te najhujše oblike morali znati prepoznati, trenutno pa je položaj tak, da tožilstvo zadev ne predaja v nadaljnjo obravnavo na sodišče in s tem ustavlja postopke. Pri tem je izpostavila, da je Evropsko sodišče za človekove pravice že obsodilo primere sovražnega govora. Obsodilo je celo nezadosten odziv enega od estonskih medijev, ki se je na plaz sovražnih komentarjev pod enim od člankov odzval prepozno, saj bi takšne objave lahko predvidel.
Enega od primerov evropske sodne prakse je navedel tudi Rok Čeferin in spomnil na obsodbo Jean-Marieja Le Pena, nekdanjega predsednika francoske stranke Nacionalna fronta, ki je v intervjuju za časopis Le Monde izjavil: "Na dan, ko v Franciji ne bo več 5 milijonov, ampak 25 milijonov muslimanov, bodo oni vladali." Skratka obsodili so ga zaradi stališča, da veliko število muslimanov v državi škodi interesom Francije.
Svoboda govora je občutljiva pravica
Nekdanji ustavni pravnik in predsednikov svetovalec Ernest Petrič je dejal, da je svoboda govora izjemna človekova pravica, brez katere ne bi bilo demokracije. "S tresočo roko, previdno in zadržano, je treba posegati na področje, ki ga ne imenujem sovražni govor, ampak zloraba te pravice," je dejal Petrič. Kje je meja svobode govora, pa ne morejo soditi politiki ali mnenjski voditelji, temveč morajo to presojati sodišča, je poudaril Petrič. Ob tem je dejal, da v zadnjem času pogosto razmišlja, zakaj so prav številna napredna gibanja na koncu končala v totalitarnih režimih, med katerimi je omenil tudi partizansko in boljševiško. "Pri tem pa se je vse skupaj začelo z omejevanjem svobode govora, zato je vanjo treba posegati zelo previdno."
Sovražni govor ne vodi v streljanje v sinagogah in v koncentracijska taborišča, je dejal nekdanji minister Žiga Turk, ki meni, da bi z omejevanjem svobode govora ostali tudi brez teorije evolucije in vedenja, da se zemlja vrti okoli sonca. Sovražni govor je na pravno in sociološko polje razmejil profesor za evropsko pravo Matej Avbelj, pri čemer je izpostavil, da je na sociološkem polju sovražnega govora izjemno nevarno, kadar sem vlečemo državo. "Ko se država spravi na sovražni govor v sociološkem smislu, obstaja možnost, da bo preganjala govor, ki je sovražen njej. Oblasti se menjajo in to lahko uporabijo sebi v prid," je dejal Avbelj.
Sovražni govor uperjen proti najšibkejšim
V zaključku je Pirc Musarjeva replicirala izjavi, da je omejevanje svobode govora pripeljalo do tiranij in dejala, da je tudi sovražni govor vodil do nedemokratičnosti. Vogrinc pa je izpostavil, da je sovražni govor največkrat uperjen proti družbenim skupinam, ki se ne morejo zaščititi same, in če so bili to med drugo svetovno vojno Judje, Romi, homoseksualci, so danes to prebežniki.

Čeferin je ob zaključku še enkrat podčrtal, da evropske institucije s svojo prakso kažejo, da je sovražni govor treba preganjati s cenzuro in s kaznovanjem, in tega bi se po njegovem mnenju morali v Sloveniji bolj zavedati. Jasno je povedal, da so politiki prepogosto tiho, tožilci neučinkoviti, novinarji pa dnevno objavljajo članke, ki muslimane in migrante enačijo z virom vsega zla. "Migrantska kriza nedvomno ne prinaša pozitivnih stvari, zato je treba o tem odpreti debato. A intelektualci bi se morali zavzeti, da se v javni razpravi ne razplamti sovraštvo," je še dodal Čeferin.