Sprememba direktive o delovnem času tedenski delovni čas omejuje na 48 ur, a dovoljuje tudi izjeme, ki omogočajo 60- ali 65-urni delovni teden. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je pojasnil, da so mnoge rešitve v spremembi direktive nesprejemljive in v jasnem nasprotju s predlogom sprememb direktive, ki ga je leta 2005 v prvem branju potrdil Evropski parlament.

Sindikat: Predlog delodajalcem omogoča uvedbo celo 85-urnega delovnega tedna
Predlog iz leta 2005 je po Semoličevih besedah dajal nedvoumno sporočilo, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka iz predloga umaknejo vse izjeme, ki bi omogočale, da zaposleni delajo več kot 48 ur na teden.

Poleg možnosti podaljševanja tedenskega delovnega časa čez 48 ur in neupoštevanje neaktivnega dela dežurstva kot delovnega časa, v ZSSS-ju nasprotujejo tudi podaljševanju obdobja za preračunavanje povprečnega delovnega tedna, saj so prepričani, da ima omejitev maksimalnega delovnega tedna na 48 ur ustrezen pomen le, če referenčno obdobje ni predolgo.

Opozorili so, da bi članice EU-ja s tem lahko uvedle, da bi delodajalci od delavcev lahko zahtevali 78- (ali ponekod celo 85-) urni delovni teden, nekaj tednov ali celo mesecev zaporedoma, brez ustreznega počitka. Sporno se jim zdi tudi določilo, da je delodajalec dolžan delojemalce obvestiti le o spremembah vzorca delovnega časa, ne pa tudi, da ima tudi zaposleni pravico predlagati spremembe v njegovem delovnem urniku.

Pahor: Stališče sindikatov bom prenesel predsedniku EP-ja
Premierja Boruta Pahorja so pozvali, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da takšen predlog ne bo sprejet, Pahor pa je obljubil, da bo njihove poglede upošteval. Dejal je, da se bo med svojim decembrskim obiskom v Bruslju skušal srečati z vsemi sedmimi evropskimi poslanci iz Slovenije, s katerimi želi vlada izmenjati stališča o tem in nekaterih drugih vprašanjih, kjer je potrebno nacionalno soglasje, da Slovenija uveljavi svoje interese v EU-ju. Dodal je, da bo predsedniku Evropskega parlamenta Hansu-Gertu Pötteringu prenesel stališče, da predlog sprememb direktive o delovnem času ni usklajen s socialnimi partnerji.

Sicer pa je Pahor napovedal okrepljen socialni dialog med gospdarsko negotovostjo. Že v soboto se bo vlada sestala s predstavniki delodajalcev, prihodnji petek pa z vsemi sindikati. Od socialnih partnerjev Pahor pričakuje, da bodo predstavili svoja pričakovanja, kako naj vlada ukrepa v težkih gospodarskih časih. Dodal je še, da vlada v času negotovih gospodarskih razmer ne bo podpirala podjetij, ki niso konkurenčna in nimajo razvojne vizije. Pomagala pa bo delavcem pri prezaposlitvi in malim in srednjim podjetjem, ki bodo zaposlovala in ustvarjala delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

GZS podpira direktivo
V Gospodarski zbornici Slovenije pa v nasprotju s sindikati podpirajo spremembe direktive o delovnem času. Menijo namreč, da predlog uvaja prožnost delovnega časa in vsebuje vse varovalke za usklajevanje dužinskega življenja in prostega časa z delovnim časom. Pri tem dodajajo, da direktiva predstavlja splošen akt na ravni Eu-ja, zato zajema zgolj splošne usmeritve. Socialnim partnerjem v posameznih članicah pa omogoča avtonomno prilagajanje lastnim interesom.

A. M.