Za osnovnošolsko izobraževanje je država v letu 2007 porabila nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Foto: EPA
Za osnovnošolsko izobraževanje je država v letu 2007 porabila nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Foto: EPA
Osnovna šola
Po podatkih, ki so nam jih posredovali na MŠŠ-ju, v osnovnih šolah dela 17.760 strokovnih delavcev, kar pomeni enega delavca na devet učencev. Foto: MMC RTV SLO

Kot so nam sporočili na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ), bo osnovne šole v šolskem letu 2009/10 obiskovalo 160.392 otrok, dijakov pa bo okoli 86.500 (številka še ni točna, saj je na vrsti še tretji rok popravnih izpitov). A po podatkih iz lanskega in predlanskega šolskega leta je mogoče ugotoviti, da število učencev in dijakov pada.

V šolskem letu 2007/08 je bilo namreč v osnovne šole vpisanih 163.430 otrok, v srednje pa 94.300 dijakov. Že v naslednjem šolskem letu se je število očitno zmanjašlo, tako da je osnovne šole obiskovalo 161.191 učencev in le 87.517 dijakov. Če povzamemo, bo prvega septembra letos v šole odšlo kar 10.838 otrok manj kot pred dvema letoma. To število pomeni 433 razredov s po 25 otroki manj.

Za izobraževanje 5,2 odstotka BDP-ja
Država je v letu 2007 za formalno izobraževanje porabila slabe 1,8 milijarde oziroma 5,21 odstotka bruto domačega proizvoda. Od tega denarja je bilo skoraj 800 milijonov namenjenih za osnovnošolsko, okoli 400 milijonov pa za srednješolsko izobraževanje. Preostali delež je država porabila za terciarno izobraževanje.

A osredotočimo se na osnovne šole. Teh je po vsej državi 849, od tega jih je 58 s prilagojenim programom. Dve osnovni šoli sta zasebni. Prva je Waldorfska šola Ljubljana, ki je pouk začela v šolskem letu 1992/93, druga pa Osnovna šola Alojzija Šuštarja, ki izvaja program katoliške osnovne šole. Tudi ta šola stoji v Ljubljani, pouk pa je začela v preteklem šolskem letu.

Na enega učitelja devet otrok
Po podatkih, ki so nam jih posredovali na MŠŠ-ju, v osnovnih šolah dela 17.760 strokovnih delavcev, kar pomeni enega delavca na devet učencev. Učenci gredo med obiskovanjem devetletke skozi tri vzgojno-izbraževalna obdobja. V prvi razred gredo v starosti med petimi leti in osmimi meseci ter šestimi leti in osmimi meseci. V prvih treh letih imajo poleg svoje učiteljice še dodatno učiteljico, praviloma vzgojiteljico predšolskih otrok.

Učenje tujega jezika otroci začnejo v četrtem razredu, drugi tuji jezik pa si lahko izberejo od sedmega razreda dalje. Od naslednjega šolskega leta bo drugi tuji jezik obvezen. Nacionalno preverjanje znanje poteka dvakrat - prvič ob koncu drugega triletja in je prostovoljno, drugič pa pred koncem osnovnošolskega izobraževanja.