V javni sektor spadajo tako javne družbe, kjer ima država nadzor in je večinski lastnik (na primer Dars, Slovenske železnice, Pošta Slovenije, Elektro Slovenija, NLB, Zavarovalnica Triglav), kot tudi sektor država, ki predstavlja inštitucije in enoto, ki svoje delovanje financirajo z manj kot 50 odstotki tržno pridobljenih sredstev.

Zaposlovanje v šolstvu, zdravstvu, obrambi
V sektorju država je bilo lani zaposlenih nekaj manj kot 160.000 ljudi. Od leta 2000 do 2011 se je zaposlenost povečala za 20 odstotkov, od leta 2008 do 2011 pa za nekaj več kot 3 odstotke. V letu 2010 se je število zaposlenih v izobraževanju povečalo za 1,4 odstotka, število zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu za 1,3 odstotka, število zaposlenih v upravi in obrambi pa se je zmanjšalo za 1,3 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije.

Plače v sektorju država so za več kot 20 odstotkov višje od povprečja v Sloveniji, a je ob tem treba upoštevati še, da je izobrazbena struktura zaposlenih v sektorju država višja.

Norveška in Danska z največjim javnim sektorjem
V zaposlenosti v sektorju država in v javnem sektorju so razlike med državami v Evropi velike. Norveška in Danska sta v letu 2008 zaposlovali v sektorju država okrog 30 odstotkov zaposlenih. V državah OECD-ja je bilo v obdobju od 2000 do 2008 v tem sektorju povprečno zaposlenih 15 odstotkov zaposlenih.

To je do leta 2008 veljalo tudi za Slovenijo, nato pa je povečanje zaposlovanja v sektorju država in predvsem naraščanje nezaposlenosti drugod delež dvignilo na 17 odstotkov v letu 2011.

V EU-ju zmanjšujejo izdatke, Slovenija še ne
Članice Evropske unije so od leta 2009 zaradi finančne krize izmanjševale izdatke za sektor država (z 51,1 % BDP-ja na 49,1 % BDP v letu 2011), medtem ko v Sloveniji zniževanja izdatkov še ni. Ti so se leta 2009 zvišali na 49,3 odstotka BDP-ja, v letu 2010 na 50,3 odstotka BDP-ja, v letu 2011 pa na 50,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

V tem času so se v Sloveniji zviševali tudi izdatki za brezposelnost. Ti so se z 0,4 odstotka BDP-ja povečali na 1,1 odstotka BDP-ja v letu 2011. Med državami članicami EU-ja so v letu 2010 za brezposelnost največ namenile Irska (3,7 % BDP), Danska (3,4 % BDP) in Španija (3,2 % BDP), najmanj pa Bolgarija (0,1 % BDP), Češka (0,4 % BDP) in Malta (0,5 % BDP).

Povečevala se bodo sredstva za pokojnine
V prihodnje bo največji problem Slovenije staranje prebivalstva. Projekcije kažejo, da se bodo izdatki za pokojnine brez sprememb pokojninskega sistema zvišali z 9,9 odstotka BDP-ja v letu 2007 na 18,6 odstotka BDP-ja v letu 2060.

Leta 2010 so za starost največ izdatkov namenile Italija (13,7 % BDP), Grčija (13,2 % BDP) in Francija (13,0 % BDP), najmanj pa Irska (4,5 % BDP) in Ciper (5,0 % BDP).