O tem je za MMC ob robu konference, posvečene temi izobraževanja v zaporih in njegovemu pomenu za reintegracijo zapornikov v družbo po koncu prestajanja kazni, spregovoril generalni direktor Uprave RS za izvrševanje sankcij Dušan Valentinčič. Kot je dejal, je del izobraževanja poklicnega, del pa neformalnega značaja, a med šolajočimi se zaporniki se najdejo tudi takšni, ki pridobijo med prestajanjem kazni univerzitetno izobrazbo. Lani je bila sicer približno polovica zapornikov z nizko izobrazbo ali brez nje.

Bolj so motivirani obsojenci na daljše zaporne kazni
V največjem zaporu na Dobu, kjer zaporniki prestajajo najdaljše kazni, povprečna je sedem let in pol, imajo praktično organizirano srednjo šolo, kjer se lahko zaporniki izobrazijo za natakarja, kuharja, gostinskega tehnika in podobno, je dejal Valentinčič. Zapornike, obsojene na daljše zaporne kazni, je tudi lažje motivirati za izobraževanje, je pojasnil Valentinčič. V drugih zaporih, kjer se prestajajo krajše kazni, pa za izobraževanje uporabljajo predvsem zunanje ustanove. Pri tem se pojavlja težava, saj zaporniške uprave ne morejo na šolanje zunaj zapora spustiti vseh, ki bi to radi, je dodal Valentinčič.

Težava je tudi pomanjkanje sistematičnega spremljanja zapornika med njegovo reintegracijo v družbo. Treba bi jim bilo pomagati s svetovanjem in oporo, a se "za njimi praktično izgubi sled", je dejal Valentinčič. Veliko se sicer dela prek Centrov za socialno delo, a prostora za napredek je še veliko, je stanje diplomatsko opisal Valentinčič.

To je ena izmed prednosti projekta BRIDGE, ki se ravno končuje. Gre za dveletni projekt, ki je potekal na Norveškem, Malti, v Nemčiji in Sloveniji. V okviru projekta se je izobraževalo tako zapornike kot tutorje, ki bodo delo z njimi lahko nadaljevali tudi po koncu projekta. Kot je pojasnila koordinatorka projekta Patricija Pavlič, so zaporniki med prestajanjem kazni ves čas vodeni, "po prestani kazni pa se ti ljudje običajno vračajo v isto okolje, kjer so storili kaznivo dejanje, ostanejo brez vodstva, vsa podpora pa je prekinjena". Zato BRIDGE predvideva, da se tutorji z zaporniki ukvarjajo 6 mesecev pred iztekom kazni in 6 mesecev po izpustitvi iz zapora, stik pa se v tistem času ohranja večinoma prek spleta.

V projekt je bilo v dveh letih v štirih državah vključenih 150 zapornikov, od tega v Sloveniji 69. Kot je dejal višji svetovalec Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Gregor Koren, so zapornike pripravljali na življenje po prestani kazni in jih učili raznih socialnih veščin, denimo kako se znajti v določeni situaciji. Pavličeva je dejala, da so dobili od zapornikov, vključenih v projekt, same pozitivne odzive. Zelo so namreč zadovoljni, da lahko počnejo nekaj, zaradi česar jim čas hitreje mine, je poudarila koordinatorka projekta. Vsak zapornik je drugačen od drugega, vsi pa imajo večplastne osebne težave, je izpostavila Pavličeva. Zato jih lahko skupaj izobražuješ in informiraš na splošno, a poudarek je na individualnem delu z njimi.

Skandinavija zgled tudi na tem področju
Po čem se lahko v Sloveniji zgledujemo, ko govorimo o izobraževanju zapornikov? "Skandinavski model je kar za posnemati," meni Valentinčič. Tam ima pristojnosti glede izobraževanja v zaporih namreč ministrstvo za šolstvo, ne pa uprava zapora ali ministrstvo za pravosodje. Tudi v Sloveniji je veliko priložnosti za izboljšanje sodelovanja s šolskim ministrstvom, je dejal Valentinčič, ki je povlekel vzporednico med izobraževanjem in zdravstvom v zaporih. "Mi smo bili dolga leta odgovorni za zdravstvo, leta 2009 nam je končno uspelo to vključiti v javno zdravstveno mrežo," je dejal Valentinčič.

Kot je na konferenci dejal Koren, je bilo leta 1995 v Sloveniji zaprtih 772 ljudi, leta 2011 pa 1337. A, kot smo zapisali, raste tudi število zapornikov, ki čas prestajanja kazni izkoristijo za izobraževanje. Tako se je leta 2001 v zaporih izobraževalo 8,9 odstotka zapornikov, leta 2005 16,6, lani pa že 23,4 vseh zaprtih v zavodih za prestajanje kazni. Slovenska zakonodaja sicer določa, da mora biti tudi zapornikom izobraževanje zagotovljeno. V Sloveniji osnovnošolsko izobraževanje zapornikov krije država, druge vrste izobraževanja pa večinoma zaporniki sami.

Dveletni projekt BRIDGE je za vse štiri države sicer stal približno 400.000 evrov, 75 odstotkov sredstev pa je priskrbela Evropska komisija.