"Po tem, ko smo prišli v zavezništvo, smo bili leta 2010, tudi še leta 2011, torej preden smo začeli zniževati izdatke za obrambo, med majhnimi državami primer dobre prakse. Pozneje pa smo intenzivno izrabljali to mirovno dividendo in jo izčrpali do neprepoznavnosti. Tako da je tudi v javnosti prevladovalo prepričanje, da te strukture ne potrebujemo ali pa da je manj funkcionalna in koristna, kot bi sicer morala biti," je slovensko članstvo v Natu za MMC ocenil upokojeni generalmajor Alojz Šteiner, ki je bil načelnik generalštaba Slovenske vojske med letoma 2009 in 2012.

Šteiner poudarja, da je približevanje zavezništvu, vključitev in pozneje integracija v Nato prispevala k temu, da je bila marsikatera razvojna sprememba na obrambnem področju narejena hitreje, kot bi sicer bila. "Res pa je tudi, da veliko sprememb nismo naredili, zato ker smo menili, da jih ni treba narediti oziroma da ni treba zagotoviti virov, bodisi kadrovskih ali pa tudi finančnih. Tu smo praktično največ izgubili," je povedal ob robu posveta 20 let članstva Slovenije v zvezi Nato: analiza izkušenj in pogled v prihodnost, ki ga je pripravila katedra za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede (FDV).

Sorodna novica Callahan: Če bi bila Ukrajina članica Nata, je Rusija ne bi napadla

Kar nekaj kritik je bilo izrečenih tudi račun vlaganja v bojne sposobnosti Slovenske vojske za delovanje v Natu. Še posebej zaradi poslabšanja varnostnega položaja v Evropi zaradi vojne v Ukrajini.

"Načrti, kaj je treba narediti, so popolnoma jasni. Vprašanje je, ali bomo to res naredili in ali v tej smeri peljemo aktivnosti. V zavezništvu ni ključno, koliko narediš, ampak ali narediš tisto, kar si obljubil. Mi se velikokrat nismo držali tega, kar bi morali narediti. Tudi zdaj, ko so ugodnejši časi za financiranje, tega ne potrjujemo. Nabavljamo nekatera sredstva, ki so sicer zapisana v načrtih in so pomembna. Toda tista, ki so ključna v zavezništvu, recimo, te nesrečne bojne skupine, pa ne. Ali kupujemo transportna letala zato, da bomo zaradi tega, ker nismo zgradili bataljonskih bojnih skupin, lahko domov vozili mrtve vojake?" je poudaril Šteiner in dodal, da imajo predvsem trenutno varnostno bolj izpostavljene države na razmejitveni črti med Vzhodom in Zahodom, Češka, Slovaška Finska in baltske države, ki so primerljive po velikosti s Slovenijo, drugačen odnos do vlaganja v obrambne namene. "Mi smo pa nekje bolj v ozadju in mislimo, da nismo ogroženi in izpostavljeni," pravi.

Iz Estonije so se nedavno pojavili pozivi, da naj bi članice zavezništva povečale obrambne izdatke na tri odstotke BDP-ja. Latvija razmišlja o ponovni uvedbi naborniške vojske. Do vstopa Finske in Švedske, ki imata naborniški sistem, v zavezništvo Nato, so se članice zavezništva zanašale na poklicno vojsko.

"Lahko veliko vlagaš v obrambne namene, vendar ti odstotki BDP-ja ne pomenijo veliko, če vlagaš v neprave stvari. To je ključno spoznanje. Če kupuješ takšne stvari, ki nimajo neposredno funkcionalne potrebe in ne prispevajo k obrambni sposobnosti ter krepitvi kolektivne obrambne sposobnosti, to nima velikega pomena. V tem primeru si samo orožarski mešetarji manejo roke. Posebnost Slovenije je tudi v tem, da smo majhna država. Vse, kar smo imeli od vojaškoindustrijskega kompleksa, smo po razhodu z Jugoslavijo demontirali. Pravzaprav ves ta investicijski denar zdaj dajemo nekim drugim prodajalcem, skoraj ničesar pa lastni proizvodnji," še pojasnjuje nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske.

Približevanje v zgodnjih devetdesetih letih

Slovensko približevanje k zavezništvu Nato se je začelo že dobri dve leti in pol po razglasitvi samostojnosti. DZ je takrat sprejel dopolnila k resoluciji o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti iz leta 1993, kjer je bila izrecno deklarirana politična volja za približevanje Slovenije Natu. Slovenija se je leta 1994 med prvimi vključila v Natov program Partnerstvo za mir in postala pridružena partnerica v Severnoatlantski skupščini.

Slovenija je imela potem velika pričakovanja, da bo kmalu povabljena k polno pravnemu članstvu v Natu, zato so poslanci DZ-ja sprejeli deklaracijo o vključevanju v Nato. Toda zavezništvo je leta 1997 k pogajanjem za pridružitev vpoklicalo le tri države, ki so bile nekoč pripadnice Varšavskega pakta, Češko (članica v Varšavskem paktu je bila kot del Češkoslovaške), Poljsko in Madžarsko. Uradno je trojica omenjenih držav k članstvu v Natu pristopila čez dve leti (1999), pet let pred Slovenijo, ki jo je zavezništvo tedaj uvrstilo v naslednji krog širitve.

Slovenija je morala počakati do konca leta 2002, ko je na vrhu Nata v Pragi skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Litvo, Latvijo, Romunijo in Slovaško dobila povabilo, da lahko začne pristopne pogovore za članstvo v zavezništvu.

Slovenija se je kot ena redkih držav odločila, da bo pred vstopom v največje svetovno vojaško zavezništvo poslušala voljo ljudstva, in je leto dni pred uradnim vstopom v Nato (21. marca 2003) izvedla referendum o mednarodnih povezavah države. Vstopu v zvezo Nato je namreč v Sloveniji del javnosti močno nasprotoval. Vendar sta vstop potrdili dve tretjini volivcev (nekaj več kot 66 odstotkov). Na drugi strani pa se je z vstopom v Evropsko unijo (EU) strinjalo skoraj devetdeset odstotkov volivcev (nekaj več kot 89 odstotkov) ob 60-odstotni volilni udeležbi.

Slovenija je v zavezništvo uradno vstopila leta 2004 skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško. Leta 2009 sta se Natu pridružili Albanija in Hrvaška, leta 2017 Črna gora, 2020 Severna Makedonija, lani Finska in letos še Švedska.

Slovenija v Nato s poklicno vojsko

Med glavnimi argumenti za vključitev Slovenije v zavezništvo sta bila stabilno varnostno in politično okolje ter delitev obrambnih bremen z drugimi partnericami v zavezništvu. 5. člen Washingtonske pogodbe namreč zapoveduje, da napad na eno državo ali več držav članic pomeni napad na vse države članice.

Slovenija si je ob vstopu v Nato zastavila, da bo do leta 2008 obrambni proračun postopno zvišala na dva odstotka BDP-ja, kar naj bi bila osnovna pričakovanja zavezništva. Že pred vstopom v Nato je prišlo do obrambne reforme in leta 2003 je Slovenija odpravila naborniški sistem ter uvedla poklicno vojsko.

Glede na februarske podatke ima trenutno Slovenska vojska 6150 pripadnikov stalne sestave in 895 pripadnikov pogodbene rezervne sestave, kar skupno znaša 7045 pripadnikov mirnodobne vojaške sestave.

Vstop v Nato je napovedal tudi posodobitev Slovenske vojske, vendar cilja dva odstotka BDP-ja za obrambne namene nikoli ni dosegla. V prvih letih članstva v Natu je Slovenija po podatkih obrambnega ministrstva za obrambne namene namenjala od 1,43 odstotka BDP-ja in leta 2010 prišla do 1,6 odstotka. S finančno gospodarsko krizo ob prelomu prvega desetletja tega stoletja so proračunska sredstva za obrambne namene precej upadla, v letih 2014, 2015 in 2017 celo pod en odstotek.

Slovenija je zaradi tega že vse od vstopa v zavezništvo na repu Natovih članic po vlaganju v obrambne namene, saj so za njo le še Turčija, Španija, Belgija in Luksemburg. Na repu pa je prav tako pri deležu obrambnih sredstev, ki ga nameni za nakupe vojaške opreme. Po podatkih zveze Nato je lani sicer presegla želenih 20 odstotkov za nakupe vojaške opreme iz obrambnega proračuna. Še pred nekaj leti pa je nakup opreme za vojsko pomenil le nekaj odstotkov obrambnih sredstev. Večina obrambnega denarja pa je tako ali tako namenjena za plače vojakov.

Zamude pri zgradnji bojnih skupin in orožarske afere

Zaradi majhnega vlaganja v vojaško opremo Slovenija zamuja pri zgradnji bojnih zavez do zveze Nato. Trenutno sta to srednja bojna bataljonska skupina in izvidniški bataljon. Vzrok za to pa ni le majhno vlaganje države v oborožitev SV-ja, temveč tudi afere in politične spletke pri nabavah orožja.

Zaradi domnevne korupcije pri nabavi oklepnikov 8 x 8 konec leta 2006 je bila prekinjena dobava oklepnikov Patria 8 x 8, Slovenska vojska pa je prejela le 30 namesto 135 oklepnih vozil. Nov nakup dodatnih oklepnikov 8 x 8 za potrebe zavez do Nata pa se je ponovno zapletel, saj je nekdanji obrambni minister Matej Tonin kupoprodajno pogodbo za oklepnike Boxer 8 x 8 podpisal po zadnjih volitvah, ko je prejšnja vlada nakup opravljala le še tekoče posle. Sedanji obrambni minister Marjan Šarec pa je nakup novih oklepnikov odpovedal.

Bolj kot pri vzpostavljanju bojnih enot za potrebe zavezništva je Slovenska vojska uspešnejša pri sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah. Slovenska vojska je sicer svoje pripadnike prvič napotila že pred vstopom v Nato maja 1997, in sicer na humanitarno operacijo Alba v Albaniji. Od takrat je SV, kot navaja na svoji spletni strani, opravila približno 15.000 napotitev v različnih 25 mednarodnih operacij in misij.

Med najodmevnejšimi Natovimi misijami, v katerih so ali še sodelujejo slovenski vojaki, so bile misije Isaf v Afganistanu, ki so se ji slovenski vojaki pridružili leta 2004 in v Afganistanu delovali več kot 17 let (Po Isafu še v misiji Odločna podpora), misija v Iraku in na Kosovu (Kfor), kjer so slovenski vojaki navzoči vse od januarja leta 2000.

Slovenija je vključena tudi v integrirani sistem zračne in protiraketne obrambe Nata (NATINADS – Integrated Air and Missile Defence System – NATINAMDS), v okviru katerega poteka nadzor slovenskega zračnega prostora.

Ker ima Slovenija omejene zmogljivosti za prestrezanje letal v zraku, od leta 2007 za zaščito zračnega prostora nepretrgoma skrbijo italijanska prestrezniška letala, ki vzletajo iz matičnih oporišč v Italiji, od januarja 2014 pa tudi madžarski prestrezniki iz letalskega oporišča na Madžarskem.
Marca 2015 je v Poljčah na Gorenjskem začel delovati Natov center odličnosti za gorsko bojevanje.

Zapleti pri graditvi bojnega značaja vojske

Na okrogli mizi, kjer so sodelujoči ocenili 20 let članstva Slovenije v zvezi Nato, je bilo izraženih precej kritik glede odnos države do vlaganja v Slovensko vojsko in do neizpolnjevanja danih zavez. Predavateljica na Katedri za obramboslovje in nekdanja ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je poudarila, da se v Sloveniji, tako v javnosti kot v politiki velikokrat vzbuja občutek, da je "v Natu samo ministrstvo za obrambo ali samo SV in da mora zato obveznosti izpolnjevati ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska". "Če se te zaveze ne izpolnijo, potem je kritizirana vojska, ne pa vsi tisti, ki so bili dolžni poskrbeti za okoliščine in kontekst, v katerih je mogoče zaveze izpolnjevati," je pojasnila.

Opomnila je tudi, da se vseh 20 let pojavljajo oscilacije, ko se ena izmed slovenskih vlad dogovori za nabavo vojaške opreme, ki bi povečala zmogljivosti Slovenske vojske, naslednja pa pogodbo razdere, kot se je zgodilo pri oklepnikih 8 x 8 Boxer.

"Pri zmogljivosti, ki bi govorila o bojnem značaju naše vojaške organizacije, kar mi potrebujemo za obrambo našega prostora, se v naši politiki vedno tik pred trenutkom, ko bi se to moralo zgraditi, zgodi neka velika sprememba, ki pelje v izničenje vsega, kar je vojski uspelo do takrat zgraditi. Ne bom rekla čisto vsega, ampak zelo veliko stvari se izgubi in potem se zažene nov cikel, žal neuspešno," je dejala in poudarila, da več moči vlagamo "v kupovanje transportnih letal za operacije, ki jih več ne bo, namesto v zmogljivosti za graditev bojnega značaja."

"Če je to srednja bataljonska bojna skupina ali pa izvidniška bojna skupina, je to tisto, kar bo gradilo naš odpor, in tisto, o čemer v zvezi Nato ministri zelo pogosto govorijo, in to je opora na lastne sile. Ti lahko računaš na pomoč zaveznikov, ampak brez tega, da si sam zgradil svojo obrambo, ne moreš pričakovati, da se bodo zavezniki zate razdajali," je dodala.

Poudarek na kolektivni obrambi

Nekdanji stalni predstavnik pri zvezi Nato Erik Kopač pa je med drugim pojasnil, da v zvezi Nato v zadnjem desetletju poudarek prehaja na področje kolektivne obrambe oziroma na odvračanje in obrambo.

"Vojaška preobrazba zavezništva se je začela leta 2014, zdaj se počasi končuje. Vmesna faza je bila sprejetje vojaške strategije leta 2018. Poudarek je na gradnji zmogljivosti. Slovenija se "šlepa" že zadnjih 15 let, in tega bo v zavezništvu, če še ni, počasi konec. Zdaj je bilo dovolj, da si dobil certifikat in da so bile zmogljivosti pravzaprav na papirju. Za kolektivno obrambo generalni sekretar Nata govori o 99 brigadah. Naša bataljonska bojna skupina in pa izvidniški bataljon bosta morala biti obveščena o teh 99 brigad. Te brigade bodo imele vojaške vaje in tam se bo videlo, ali so na kolesih, ali z osemkolesniki, ali sploh so," je opozoril Kopač.

Pojasnil je, da se od leta 2014 pričakuje, da bo vsaka zaveznica prispevala bojne enote, tudi manjše države, kot je Luksemburg, ki je, kot je povedal Kopač, svojo bojno skupino zgradil v dveh letih. "Poleg zgradnje vojaške zmogljivosti je med pomembnejši vidiki tudi odzivnost. Vojna v Ukrajini je pokazala, da lahko do vojne pride mnogo hitreje, kot smo si predstavljali, in to ne na našem preddverju, ampak na našem dvorišču, če že ne pri nas. Zato se poleg nove strukture sil, kar se tiče odzivnosti teh sil, časi skrajšujejo za dve tretjini, da ne govorimo še o digitalni hrbtenici oboroženih sil, ki bo pomenila izjemne finančne vložke," je še pojasnil Kopač.

Padec podpore Natu

Ob 20. obletnici vstopa v zavezništvo so se ponovno okrepila razmišljanja in pozivi o morebitnem odhodu Slovenije iz zavezništva. Glede članstva v zvezi Nato je javnost trenutno precej razdeljena. Na okrogli mizi FDV-ja je bilo pojasnjeno, da je zadnja raziskava slovenskega javnega mnenja iz lanske jeseni, kjer so anketirance med drugim spraševali, kako bi glasovali, če bi bil naslednjo nedeljo ponovno referendum o članstvu v Nato, pokazala, da bi se za članstvo izreklo 52,7 odstotka vprašanih. Proti pa je okoli petina anketirancev.

Najmanjša koalicijska stranka Levica je ob tem objavila, da najnovejša raziskava javnega mnenja kaže tudi to, da le 24 odstotkov vprašanih podpira povečanje vojaških izdatkov.

"Nobenega razloga ni, da bi Slovenija pri tem še naprej sodelovala. Nobenega razloga ni, da bi še naprej vzdrževala vojska kot podizvajalec za sodelovanje v ekspedicijskih korpusih pakta Nato. Nobenega razloga ni, da še trošimo javni denar za vzdrževanje permanentnega vojnega stanja v svetu, medtem ko podnebna kriza ogroža človeštvo kot celoto. Nobenega razloga ni, da podpiramo Nato," so navedli v Levici in dodali, da po dvajsetih letih veljavnosti pogodbe lahko katera koli pogodbenica zavezništva Nato "preneha biti pogodbenica eno leto po tem, ko je obvestilo o odpovedi poslala vladi ZDA, ki bo vlade drugih pogodbenic obvestila o deponiranju vsakega obvestila o odpovedi." Ob tem so poudarili, da je "sklicati in tudi dobiti referendum o izstopu iz Nata" eden izmed velikih političnih ciljev Levice.

V javnosti pa se je konec marca pojavil tudi poziv številnih nevladnih organizacij in nekaterih sindikatov, v katerem med drugim zahtevajo umik Slovenske vojske iz vseh vojaških operacij in projektov Nata ter tudi izstop Slovenije iz zavezništva. V četrtek je v Ljubljani potekal tudi protest za naslovom "Ne NATO, mir nam dajte".