Skoraj osemurna razprava na redni junijski seji je osvetlila zahtevnost sprememb volilne zakonodaje. En tak sveženj, ki ga je pripravil ZaAB, je DZ že zavrnil na začetku meseca, Stranka je nato s koalicijo uskladila nov predlog, ki vključuje novele zakonov o volitvah v DZ, o poslancih, o vladi, o volitvah predsednika republike in o državnem svetu. Te določajo pogoje kandidature za različne funkcije.

Vseh pet načelno podpira tudi vlada. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v njenem imenu izrekel načelno podporo predlagateljem, saj je omejitev volilne pravice, ki jo prinaša sveženj, primerno utemeljena. Omejitev bi veljala le v primeru hujših kaznivih dejanj, to pa je skladno z načelom sorazmernosti posegov v ustavno zagotovljene pravice, so prepričani na vladi.

SDS in NSi predlogom ne bosta nasprotovala
Poleg koalicijskih strank in ZaAB-ja je sveženj podprl ZL, stranki SDS in NSi pa sta že v razpravi napovedali, da zakonskemu predlogu v tej fazi ne bosta nasprotovali. Zadostne podpore sta bili tako deležni tudi noveli zakonov o volitvah v DZ in o državnem svetu, ki terjata dvotretjinsko večino. Prva je zbrala 61 poslanskih glasov, druga pa 62 glasov. Več kot 60 glasov so bile deležne tudi preostale tri novele.

Poslanci SMC so poudarili, da se predlagatelji z omejitvijo pasivne volilne pravice iz razloga kaznovanosti lotevajo ustavno dopustnega cilja. Po njihovih besedah so predlagatelji pri pripravi zakonodajnega svežnja upoštevali tudi nedavno odločbo ustavnega sodišča o neustavnosti zakona o poslancih.
Bojana Muršič iz SD-ja je prepričana, da nizka raven politične kulture v državi kar kliče po tovrstnih spremembah zakonodaje, za katere pričakuje, da bodo natančno uredile vprašanje pasivne volilne pravice.
Volilna pravica je temeljna človekova pravica, je opozoril Benedikt Kopmajer iz DeSUS-a in dodal, da morajo biti posegi vanjo sorazmerni in premišljeni. Vsak kandidat za službo v javnem sektorju mora predložiti potrdilo o nekaznovanosti, njegov vodja pa je lahko človek s kazensko kartoteko: "Politične higiene v naši državi ni, enakost pred zakonom pa je bila izničena, ko je bil zapornik izvoljen za poslanca, hkrati pa je na leto 50.000 potrdil o nekaznovanosti," je izpostavil nekonsistentnost Kopmajer.

SDS bi kandidiranje omejil pripadnikom Udbe
Prav odločba ustavnega sodišča je še posebej zaznamovala razpravo. Po mnenju poslancev SDS-a odločba zahteva temeljit premislek o tem, kako urediti volilno zakonodajo, da je ne bi že po kratkem času znova spreminjali. V SDS-u so tudi zaskrbljeni zaradi nevarnosti zlorabe kriterija dolžine zaporne kazni, ki ga prinaša zakonski predlog.

V SDS-u so za drugo obravnavo napovedali vložitev dopolnila, ki bi onemogočilo na volitvah kandidirati tudi tistim, ki so bili pripadniki Udbe ali so z njo dejavno sodelovali.
NSi bi omejitev razširil na komunistične funkcionarje
Iz NSi je bilo slišati opozorilo o nevarnosti pretiranega posega v pasivno volilno pravico, ki bi ogrozil demokratične standarde. Poslanci NSi-ja so se zavzeli za omejitev pasivne volilne pravice le v primeru naklepnih kaznivih dejanj, bi pa omejitev razširili na nekdanje funkcionarje slovenske in jugoslovanske zveze komunistov. Poudarili so tudi, da je nujna predpostavka učinkovitosti predlaganih sprememb dober pravosodni sistem.

V ZL-ju so podporo v prvi obravnavi vezali na zahtevo po "odpravi vrste šlamparij", ki jih po njihovi oceni vsebuje zakonski predlog.

Koalicijski poslanci in njihovi kolegi iz ZaAB-ja so vložitev svežnja volilne zakonodajne v parlamentarno proceduro utemeljili tudi z nizko ravnijo politične kulture v državi. Zavzeli so se za natančno omejitev pasivne volilne pravice po načelu sorazmernosti. Pri tem so napovedali odprtost za predloge popravkov zakonskega predloga v nadaljnji obravnavi.