"Po koncu vaje smo ugotovili, da sistem deluje zelo dobro, kar pomeni, da so službe med seboj sodelovale in opravile svojo nalogo, kot je bilo predvideno," je pojasnil direktor urada za operativo na upravi za zaščito Leon Behian. Ugotovili pa so tudi, da je mogoče uvesti določene izboljšave.

V okviru vaje je med pristajanjem na ljubljanskem letališču potniško letalo zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze. Ob tem sta se poškodovala glavno podvozje in eden od letalskih motorjev, ki ga je zajel požar.

V tovornem delu letala se je poškodoval tovor, zato je obstajala nevarnost izhajanja nevarne snovi in kontaminacije ljudi in okolice. Ob nesreči je bilo v letalu 146 potnikov in šest članov posadke, skupaj 152 oseb, od katerih je bilo več kot 100 poškodovanih. Kabinsko osebje je po protokolu izvedlo evakuacijo potnikov, v letalu pa je ostalo 10 težje poškodovanih potnikov.

Odzvati so se morale intervencijske službe letališča, pogasile so požar in obvestile pristojne organe in službe. Začele so tudi obravnavo poškodovanih potnikov in nujno medicinsko oskrbo.

Težje poškodovane potnike so nato odpeljali v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, kjer je sledil drugi del vaje, sprejem in oskrba poškodovanih, so za pred začetkom vaje povedali na upravi za zaščito in reševanje.

"Potencialna množična nesreča se ne ozira na epidemijo in se lahko zgodi kadar koli," je po vaji povedal travmatolog z UKC-ja Ljubljana Simon Herman. Po njegovih besedah so tudi sami po vaji opravili analizo, rešitve težav v okviru vaje pa bodo uporabljali pri svojem rednem delu.

Poveljnik civilne zaščite Fraporta Slovenije Milan Dubravac je pojasnil, da se je zadnja velika letalska nesreča v Sloveniji zgodila leta 1966, potem pa letalskih nesreč z velikim številom udeležencev k sreči ni bilo. Razloge za to je iskal v visokih državnih in mednarodnih standardih v letalstvu.

V vaji je sodelovala tudi dispečerska služba zdravstva. Njen vodja Andrej Fink je pojasnil, da je ob posebnih dogodkih njihova naloga vzpostaviti celovit pregled nad stanjem in posredovati informacije vsem deležnikom, ki jih potrebujejo.

Običajno sicer dispečerska služba dnevno obravnava približno 350 intervencij. "Naša dolžnost je, da takšen poseben dogodek ne vpliva na redno delo, zato oblikujemo posebno delovno telo, ki izvaja krizno vodenje," je pojasnil Fink.

Na vaji so sicer veljali strogi ukrepi za omejevanje širjenja okužb. Del vaje je bil zato zaprt za javnost. Skupno je sodelovalo več kot 320 ljudi, med njimi tudi prostovoljci.