tudi prevzel vodenje slovenskih tožilcev. Ob zaprisegi pa je napovedal prizadevanje za samostojno in neodvisno delo tožilcev.

"Tožilstvo nikoli ni in tudi nikoli ne bo delalo politično," je v izjavi poudaril Šketa in dodal, da si bo prizadeval, da morebitni politični pritiski ne bodo dosegli državnih tožilcev. Sicer pa je Šketa dejal, da si je zadal precej nalog, ampak verjame da so izvedljive in da bo na dolgi rok mogoče doseči "spoštljiv odnos to tožilske funkcije in organizacije."

Kot je zagotovil, si bo tudi prizadeval, da bo državno tožilstvo "še naprej usmerjalo vse svoje moči v uresničitev svojega temeljnega cilja - zagotavljanja uspešnega, ustreznega in zanesljivega kazenskega pregona za vsa kazniva dejanja". Na ta način bo, tako Šketa, tožilstvo okrepilo zaupanje tako strokovne kot tudi lainčne javnosti v "našo neodvisnost in objektivnost."

Klemenčič: Danes je dober dan
Zaprisege pred predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom se je udeležil tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič, ki se sodelovanja s Šketo "absolutno veseli" obenem pa je prepričan tudi, da bo Šketa v tožilsko organizacijo "prinesel zelo potrebno novo energijo in zagon." Obenem je ponovil, da se je Šketa že pri vodenju mariborskega okrožnega tožilstva izkazal kot sodelavec, ki je odprt za sodelovanje. Zato je Klemenčič prepričan, da je "danes dober dan"

Brglez je v nagovoru izpostavil čast, ki ni dana vsakemu predsedniku DZ, da pred njim zapriseže novi generalni državni tožilec. Po njegovih besedah gre nedvomno za eno najbolj zahtevnih in odgovornih funkcij v državi.

Generalno državno tožilstvo so pred Šketo vodili Anton Drobnič, Zdenka Cerar, Barbara Brezigar in nazadnje Zvonko Fišer. Šketa, ki so ga poslanci potrdili 22. marca, je tako peti generalni državni tožilec in najmlajši med vsemi, saj je januarja dopolnil 48 let.

Obljuba o pregonu gospodarskega kriminala
Šketa je že pred potrditvijo v DZ-ju, na seji mandatno-volilne komisije parlamenta, kot svojo prednost izpostavil pregon gospodarskega kriminala. Posebno pozornost namerava posvetiti tudi pregonu kaznivih dejanj, storjenih nad najranljivejšimi skupinami, kot so, denimo, otroci in mladoletniki, pregonu sovražnega govora in pregonu nespoštovanja pravic delavcev.

Predsednik Državnotožilskega sveta Boris Ostruh je ob predstavitvi Draga Škete med drugim poudaril njegov strateški program, s katerim je pokazal "poznavanje tematike in veliko širino kandidata, ki natančno, konkretno in izčrpno obravnava vsa področja dela tožilstva". Dodatno jih je prepričal še pogovor z njim, v katerem je pokazal, da "mu je delovanje tožilstva dobro znano", hkrati pa je za mesto "ustrezno strokovno usposobljen in ima ustrezno strokovno integriteto", je na začetku še dodal Ostruh.

Kritike zaradi postopkov proti Kanglerju
Šketa je bil od oktobra 2010 pa do imenovanja za generalnega državnega tožilca vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru in zaradi dela tamkajšnjih tožilcev med drugim tudi trn v peti nekdanjemu županu Francu Kanglerju.

V Odboru 2015, namenjenem opozarjanju na kršenje človekovih pravic in izražanju podpore Kanglerju, so tako nedavno znova opozorili na domnevne kršitve človekovih pravic pri sojenju Kanglerju. Predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florijančiča so med drugim pozvali k nadzoru na mariborskem sodišču. Po njihovih trditvah naj bi sodnik kazenski spis predal mariborskemu tožilstvu v nadaljnjo obravnavo, čeprav naj bi se zavedal, da se vsi izsledki in vsi ukrepi hranijo le na sodišču.

To naj bi dokazoval tudi podpis Škete, ki je potrjeval, da je omenjeni dokument in njegove priloge videl. Kot so poudarili v Odboru 2015, bi moral biti Šketa pozoren na ravnanje pristojnega tožilca, ga opozoriti na nezakonitost dela, spis pa vrniti sodišču. K uvedbi izrednega strokovnega nadzora na tožilstvu so v Odboru pozvali tudi Fišerja, od katerega pa vodenje slovenskih tožilcev prevzema prav Šketa.