Valenčiča je namreč specializirano državno tožilstvo kot osumljenca povabilo na zaslišanje v okviru predkazenskega postopka zaradi suma izdaje tajnih podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) v dokumentarni oddaji Koalicija sovraštva, predvajani na Televiziji Slovenija.
"Zaslišanje je bilo kratko, le dobrih 15 minut, saj sem izkoristil pravico do molka. Nisem odgovarjal na nobena vprašanja, zato je bilo zaslišanje kmalu končano. Pravico do molka pa sem izkoristil zato, ker nisem pripravljen izdati svojih virov," je za MMC povedal Valenčič, ki ga je na zaslišanju spremljal zagovornik Tomaž Toldi, ki mu ga je priskrbela RTV Slovenija.
Poudaril je, da ne drži, da je izdal tajne podatke, saj dokument, ki ga je objavil, nima te oznake. Poleg tega tudi ne gre za izvirno poročilo Sove o delovanju skrajnih skupin v Sloveniji, saj naj bi imel izvirni dokument po njegovih navedbah 11 strani. Kar so objavili v oddaji, pa je bila cenzurirana različica na štirih straneh.
Valenčič je izpostavil, da so pri objavi dokumenta očrnili tiste stavke, za katere so presodili, da bi lahko škodovali delu Sove. Oddajo si je pred predvajanjem ogledala tudi pravna služba RTV Slovenija in dala nanjo pozitivno mnenje, je dejal, zato po njegovih besedah ne držijo očitki, da je v oddaji razkril tajne podatke.
Valenčič: Zakaj se ne preganja Črnčeca?
Valenčič sprašuje, zakaj preganjajo njega. "Sprašujem, in to vprašanje ni retorično, zakaj tožilstvo ne preganja Damirja Črnčeca. Dokazali smo, da je bilo poročilo Sove o delovanju skrajnih skupin, gre za zelo resno stvar, politično prirejeno oziroma cenzurirano. Zanimivo pa je, da ne preganjajo ne njega ne ljudi iz takratnega Janševega kabineta, ki so zelo očitno skrbeli za to cenzuro," je dejal.
"Obtožujejo me za skrajneža, da ne bi pojasnjevali"
Predsednik SDS-a Janez Janša je medtem objavil tvit (viden ob strani), v katerem je Valenčiča označil za potencialnega terorista, tvit z nekaj Valenčičevimi fotografijami pa je naslovil tudi na ameriško obveščevalno agencijo CIA in izraelsko zunanje ministrstvo.
Valenčič je v odzivu na Janšev tvit dejal, da ga v SDS-u označujejo za skrajneža, da bi se izognili pojasnjevanju njihovih povezav z neonacisti. "Ko je bila predvajana oddaja Koalicija sovraštva - in verjamem, da ne gre za nobeno naključje -, so v SDS-u ugotovili, da sem 'anarhistično-islamski skrajnež', ker to v njihovih glavah nekako deluje. Ni naključje, da so do te 'ugotovitve' prišli takoj po oddaji Koalicija sovraštva. Mene obtožujejo, da sem skrajnež, za kar nimajo nobene osnove, da jim ni treba pojasnjevati vseh stvari, ki jih je oddaja razkrila, torej povezave z neonacisti, prirejanje poročila Sove, pa tudi ozadje izgreda, ki ga je izzvala neonacistična skupina 30. novembra 2012," je dejal Valenčič.
V SDS-u povezave z neonacisti zanikajo
Na poziv Valenčiča, naj Janša pojasni povezave stranke z neonacisti, v stranki odgovarjajo, da takih povezav "SDS nima kaj pojasnjevati, ker jih ni".
"Na potezi sta tožilstvo in država"
Valenčič je pojasnil, kako bo naprej potekal postopek zoper njega. Tožilstvo se bo najprej odločilo, ali bo sprožilo pregon. "Če se bodo odločili za pregon, bom začuden, ker ne verjamem, da imajo realno osnovo za moj pregon, če se pa ne odločijo za pregon, bom pa tudi nekoliko začuden, ker potem to še bolj maje že tako trhle temelje pregona Anuške Delić, ker gre za podobna primera," je dejal in spomnil na idejo o spremembi kazenske zakonodaje, ki ji je naklonjenost izrazil tudi pravosodni minister Goran Klemenčič.
"Naše oči so zdaj uprte v pravosodno ministrstvo," je dejal Valenčič. Po njegovih besedah sta zdaj na potezi tožilstvo in država.
Mirovni inštitut za spremembo kazenskega zakonika
Podporo Valenčiču so že izrazili številni novinarji, Društvo novinarjev Slovenije in Časopis za kritiko znanosti, odzvala sta se tudi Mirovni inštitut in Amnesty International Slovenije.
Sporočili so, da "ostro obsojajo naraščajoči trend represivnega preganjanja novinarjev in novinark v Sloveniji." Kot so še zapisali, "ministra za pravosodje in vlade pričakujejo, da nemudoma v zakonodajni postopek vložita predlog za spremembo kazenskega zakonika, ki bo onemogočila nadaljevanje pregona novinarjev".
Vse poslanske skupine v DZ-ju smo vprašali, kako se opredeljujejo do Valenčičevega primera in pozivov novinarjev k zakonski ureditvi imunitete vira in k uzakonitvi dolžnosti novinarja, da mora identiteto takega vira varovati kot poklicno skrivnost, oziroma razmišljanj o spremembi kazenske zakonodaje, ko gre za razkritje tajnih podatkov, ki so v javnem interesu.
V poslanski skupini SD-ja so prepričani, da smo bili zadnje mesece vse prevečkrat priča dogodkom, za katere se zdi, da ožijo polje novinarske avtonomije, hkrati pa krčijo pravico javnosti vpogledati v vsebine, ki so v interesu javnosti. Zato namere o spremembi kazenske zakonodaje, ko gre za razkritje tajnih podatkov, pozdravljajo.
V ZaAB-u so opozorili na okostenelost ravnanja organov pregona, ki po njihovih besedah kljub evidentnim dokazom, da gre za politični obračun z določenimi novinarji, še vedno nastopajo s pozicije avtoritarnega oblastnika, ki brez premisleka o tem, kar v določenem primeru predstavlja javni interes, posega v novinarsko svobodo izražanja oziroma svobodo tiska. Obenem Zavezništvo ugotavlja, da zakonodaja ne nudi pravega varstva pred neutemeljenimi posegi v pravico novinarjev do svobodnega izražanja. Sami so prepričani, da bi morali biti novinarji v privilegiranem položaju v kazenskem postopku, saj so v večini primerov zgolj posrednik med virom, ki želi razkriti določene informacije, in javnostjo, ki ima pravico vedeti. Za objavo tajnih podatkov, ki niso bili pridobljeni s kaznivim dejanjem, zato ne bi smeli odgovarjati, poudarjajo.
V poslanski skupini DeSUS-a so mnenja, da je bilo zaslišanje Valenčiča povsem nepotrebno, saj je v oddaji Koalicija sovraštva po njihovem mnenju pretehtala pravica javnosti do obveščenosti, šlo je za objavo informacij v javnem interesu. Tudi oni so naklonjeni pozivom novinarjev k zakonski ureditvi imunitete vira in dolžnosti novinarja k varovanju vira kot poklicne skrivnosti in tako podpirajo spremembo 260. člena KZ-ja, opozarjajo pa, da mora pri oblikovanju zakonskih rešitev nujno sodelovati tudi strokovna javnost.
Iz NSi-ja so sporočili, da konkretnih primerov ne želijo komentirati, se pa zavedajo, da ima obstoječi zakon o medijih nekatere pomanjkljivosti. Do morebitnih sprememb zakonodaje na tem področju, tudi kazenskem, pa se bodo opredelili, ko bo te uradno predstavila strokovna javnost in bodo pozneje morebiti tudi vložene v parlamentarno proceduro. Dodajo pa, da se odločno zavzemajo za svobodo izražanja in pravice do informacij javnega značaja, saj to razumejo kot temelj človekovih pravic in svoboščin, ki jih zagotavlja tudi ustava, zato pravijo, da morebitno kršenje tovrstnih pravic ostro obsojajo.
Tudi v SMC-ju postopkov, ki so v teku, ne želijo komentirati, dodajajo pa, da se zavzemajo za ureditev, ki ohranja namen določbe 260. člena Kazenskega zakonika, ki inkriminira izdajo tajnih podatkov. Menijo, da morebitna nova ureditev ne sme biti taka, da bi kogarkoli spodbujala k izdaji tajnih podatkov, a kadar se pozneje izkaže, da je bila izdaja tajnih podatkov v interesu javnosti in ta javni interes odtehta tistega, ki je varovan z zaščito podatkov, bi sodišče moralo imeti možnost storilcu kazen odpustiti ali ga morda celo oprostiti, so prepričani.
Odgovore drugih poslanskih skupin še čakamo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje