Potem ko se je januarja letos začelo sojenje novinarki Dela Anuški Delić, ki ji tožilstvo očita kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), ko je leta 2011 med drugim pisala o povezavi neonacistične skupine Blood & Honour s stranko SDS, in sta zaradi pisanja o Sovi ovadena tudi novinarja Dnevnika Meta Roglič in Peter Lovšin, je na muhi tožilstva zaradi podobne zadeve zdaj tudi novinar RTV Slovenija Erik Valenčič.

Specializirano državno tožilstvo je Valenčiča zaradi suma kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov namreč kot osumljenca povabilo na zaslišanje 28. januarja 2015. Po mnenju tožilstva so podani razlogi za sum, da je Valenčič storil omenjeno kaznivo dejanje, in sicer z objavami v oddaji Koalicija sovraštva. Oddaja je bila na TV Slovenija objavljena januarja 2014.

Podatki iz časov, ko je Sovo vodil Črnčec
Valenčič je objavil podatke, "ki jim je tajnost določila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija", pravi tožilstvo. Gre sicer za dokument Sove z dne 11. september 2012, ki je označen s stopnjo tajnosti. Takrat je Sovo sicer vodil Damir Črnčec, vlado pa Janez Janša.

Tožilstvo se sklicuje na zakon o tajnih podatkih in 260. člen Kazenskega zakonika, ki se nanaša na izdajo tajnih podatkov in ki v drugem odstavku določa, da se z zaporom do treh let kaznuje, "kdor protipravno pride do tajnih podatkov, da bi jih neupravičeno uporabil, kakor tudi, kdor take podatke brez dovoljenja javno objavi". Valenčiču zaradi oddaje Koalicija sovraštva tako grozi do treh let zaporne kazni.

Valenčič: Pokazali smo le, da je bilo poročilo politično prirejeno
Valenčič je za MMC pojasnil, da je v oddaji objavljena "zelo cenzurirana verzija" poročila in da ne gre za originalno poročilo Sove o delovanju skrajnih skupin. "Nismo objavili originalnega poročila Sove o delovanju skrajnih skupin leta 2012, pač pa zelo cenzurirano verzijo, ki je bila po šestmesečnem zavlačevanju končno le dostavljena Komisiji DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. To poročilo nima oznake tajnosti na njem in po moji oceni ni analitično, temveč politično. V njem praktično ni uporabnih podatkov o delovanju in organiziranosti desničarskih skrajnih skupin. Vse, kar smo pokazali, so bili odlomki, ki potrjujejo, da je poročilo politično prirejeno. In to nekoga res boli in moti. Ergo: pregon novinarja," je dejal Valenčič.

Predkazenski postopek
Na specializiranem državnem tožilstvu so pojasnili, da gre za predkazenski postopek in dokumentacijo, označeno s stopnjami tajnosti, zato na naša vprašanja ne morejo odgovoriti. Zanimalo nas je namreč, ali poteka postopek zoper Valenčiča v dogovoru oziroma na pobudo Sove ali na njihovo lastno pobudo in kateri organi sodelujejo pri preiskovanju te zadeve.

Tožilstvo smo vprašali še, ali je v povezavi s to zadevo poleg Valenčiča osumljena še kakšna uradna oseba, recimo s Sove. Spomnimo, poleg Anuške Delić tožilstvo preganja tudi nekdanjega direktorja Sove Sebastjana Selana, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja opustitve ovadbe Delove novinarke.

Delić: "Koalicija sovraštva" v javnem interesu
Tožilstvo Valenčiču očita razkritje tajnih podatkov v nasprotju tako z zakonom o tajnih podatkih kot dolžnostjo varovanja tajnih podatkov. Anuška Delić je ob tem izpostavila, da "zakon o tajnih podatkih jasno navaja, kdo je dolžan čuvati tajnost oziroma tajne podatke". "To so tisti, ki so tajne podatke oziroma tajne dokumente generirali, v tem primeru Sova. Da se to zdaj obeša za vrat novinarju, je najmanj nenavadno, če ne že kar malomarno. Upam, da gre za pomoto." Novinar namreč ni dolžan varovati tajnih podatkov, je še dejala Anuška Delić, ki meni, da je bila Valenčičeva oddaja Koalicija sovraštva vsekakor v javnem interesu. Da je razkrivanje morebitnih povezav skrajnih skupin in političnih strank nedvomno v javnem interesu, poudarja tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Matija Stepišnik.

V primeru Anuške Delić je šlo po njenih besedah "za režiran postopek, ki ga je vodila politična stranka sama, ne pa državni organ v interesu samozaščite". Kot je poudarila, se je "vse skupaj odvrtelo v letu 2012, takoj po tem, ko je vodenje Sove prevzel Črnčec, ki je v zadnjih mesecih v prvih vrstah navijal za predsednika SDS-a Janeza Janšo, jaz sem pa v svojih člankih razkrila prav povezave te stranke z neonacisti." Valenčičeva oddaja pa je bila predvajana leta 2014, ko je bil SDS v opoziciji. Zato Anuško Delić še bolj skrbi, da se to dogaja tudi v času t. i. leve vlade. "Očitno kaže na to, da bo teh postopkov žal še več, in da je očitno država sklenila, da je treba novinarje preganjati."

"Ne smemo pozabiti, da Sova v tem trenutku procesira tudi dva novinarja z Dnevnika, Meto Roglič in Petra Lovšina," je še dejala Anuška Delić in dodala, da gre zdaj že za "tretji primer, da Sova preganja novinarja zaradi njegovega dela".

DNS: Čudi nas, da tožilstvo nadaljuje sporne postopke
V Društvu novinarjev Slovenije, ki opozarja na nesprejemljivost pregona novinarjev in novinark zaradi opravljanja njihovega dela, so glede vabila Valenčiča na zaslišanje dejali, da jih "zelo čudi, da tožilstvo nadaljuje sporne postopke".

"Novinarjev, ki razkrivajo vsebino tajnih dokumentov, ki so za javnost pomembni, relevantni in je v nespornem interesu, da je o njih obveščena, se v demokratičnih državah ne preganja," je v odzivu na Valenčičev primer zapisal predsednik DNS-ja Stepišnik. "Tudi kodeks novinarjev Slovenije dovoljuje sicer nedovoljene načine zbiranja informacij, če jih ni mogoče pridobiti na drug način in so za javnost izrednega pomena. Po kodeksu je novinar dolžan spoštovati tudi anonimnost vira," je pojasnil Stepišnik, ki je spomnil, da sta se za spremembo kazenske zakonodaje, ko gre za razkritje tajnih podatkov, ki so v javnem interesu, zavzela tako premier Miro Cerar kot pravosodni minister Goran Klemenčič.

Valenčič: Živimo v shizofreni družbi
Valenčič v odzivu na vabilo tožilstva na zaslišanje izpostavlja širši družbenopolitični kontekst: "Dejansko živimo v shizofreni družbi. V družbi, v kateri Damir Črnčec, ki nosi odgovornost za cenzuriranje poročila Sove leta 2012, na protestih v podporo svojemu Janši razpreda o pomenu pravne države. Živimo v družbi, v kateri poslanec SDS-a Branko Grims javno razlaga o nekakšnih - za moje pojme paranormalnih - povezavah med levičarskimi in verskimi skrajneži, je pa to človek, ki je v parlamentu fotografiran skupaj z enim izmed voditeljev slovenskih neonacistov. Živimo v družbi, v kateri država preganja novinarje, ki opozarjamo na povezave med neonacisti in SDS-om in pa na politične zlorabe v Sovi, kar je igranje z varnostjo vseh nas, medtem ko ni videti, da bi kdor koli preganjal neonaciste, ki so 30. novembra 2012 zanetili hude izgrede v Ljubljani."