Na novinarski konferenci Inštituta Jožeta Pučnika so urednik Jernej Letnar Černič, direktorica Centra za narodno spravo Andreja Valič, predsednik vladne komisije za preiskovanje prikritih grobišč Jože Dežman in sourednica Mateja Jančar znova predstavili knjigo Poročilo o pobojih, ki govori o delu in vmesnem poročilu parlamentarne komisije, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodil pokojni Jože Pučnik.

Valičeva je pojasnila, da je bila knjiga Poročilo o pobojih prvič predstavljena na novinarski konferenci ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov, 23. avgusta v Štanjelu. "Na misel sta mi prišla Boris Pahor in njegova knjiga Nekropola, ko pripoveduje, kako je stal na skromnem, komaj za dve rjuhi širokem pokopališču v koncentracijskem taborišču, kjer je tako trpel in kjer je stal preprost napis: Ponižane kosti. Menim da bi bili ti besedi primerni tudi za naš primer," je dejala Valičeva.

Letnar Černič: Vprašanja nerešena iz razlogov, ki še danes razdvajajo slovensko javnost
Letnar Černič, ki je knjigo uredil, je izpostavil: "Povojni poboji pomenijo hudodelstva zoper človečnost. Šlo je za zunajsodne poboje vojnih ujetnikov. Pobiti so bili ujetniki, pa tudi civilisti, ženske, otroci, starci." Poudaril je, da je poleg tega oblast pobila tudi veliko ljudi iz Štajerske, kjer ni šlo za pripadnike nasprotne strani. "Arhivski dokumenti kažejo, da je imela komunistična partija absolutno in edino oblast, dokumenti pa so bili ali uničeni ali skriti v zasebnih arhivih posameznikov," dodaja Letnar Černič.

Kot pravi Letnar Černič, ni skrivnost, da je med člani Pučnikove preiskovalne komisije prihajalo do velikih razhajanj in nesoglasij, ki jih je Pučnik opisoval za revijo Nova zaveza. Po Pučnikovem mnenju je večina članov komisije delo komisije dojemala kot nujno zlo. "Pučnikovi komisiji ni uspelo rešiti vprašanja iz znanih razlogov, ki še danes razdvajajo slovensko javnost," meni Letnar Černič, ki knjigo vidi kot "prispevek, da bomo v Sloveniji končno dojeli Antigonino sporočilo spoštovanja do mrtvih".

Dežman: Državljanska vojna in preganjanje kmetov bosta čez pet let 'obče dobro'
Dežman je stanje v Sloveniji ocenil kot "kompleks prikritih grobišč in morišč, ki so ohranjena". "Ti poboji so zdaj evropski fenomen - gre za največji pomor neoboroženih ljudi po drugi svetovni vojni, gre za največji pomor Hrvatov v vsej njihovi zgodovini," je zatrdil Dežman, ki je debato o Srebrenici (kot največjem pomoru po koncu druge svetovne vojne v Evropi op.a.) označil za "spreten manever s strani evropskih levičarjev".

Po Dežmanovem mnenju je bila pri Pučniku ključna njegova ponižnost, splošna empatija in občutek za trpečega sočloveka. Dežman je dodal, da je treba nasilje, če je bilo kapilarno, kot takšno spoznati in obsoditi. Prepričan je, da bosta "državljanska vojna in preganjanje kmetov čez pet let obče dobro". "Komisija je bila ustanovljena za povojne poboje, čeprav se je Pučnik zavedal, da bi bilo treba začeti med vojno. Višja ko je bila funkcija, višja je bila stopnja pozabljivosti," je še pojasnil Dežman.

Se obeta popolna rehabilitacija generala Draže Mihailovića?
Jančarjeva je poudarila, da je poročilo Pučnikove komisije napisano kot preiskovalno poročilo, brez čustvenih elementov, kar po njenem še dodatno prispeva k občutenju srhljivosti dogodkov, kot so jih doživele priče. V razpravo sta se ob koncu vključila še dva udeleženca takratnega dogajanja, Boris Kravanja in Uroš Šušterič. Kravanja, ki se je predstavil kot "eden redkih Slovencev, ki je na lastni koži izkusil vse tri totalitarizme", je izpostavil likvidacijo jugoslovanske vojske v domovini septembra 1943 v Grčaricah.

"Ne zaradi tega, ker gre za medvojne poboje, pač pa ker gre za nekaj, kar je kaznivo tudi po vojaškem mednarodnem pravu," je dejal Kravanja. Šušterič, edini živeči slovenski četniški vojvoda, pa je povedal, da je iz Beograda izvedel, da "tja prihaja britanska delegacija, ki se bo srbskemu narodu opravičila za pomoč pri izvajanju državljanske vojne". "Čez dva dni pa se na srbskem sodišču začne proces za popolno rehabilitacijo Draže Mihailovića," je dodal Šušterič.