Avstrija ima glede arbitražne razsodbe "tipično avstrijsko nevtralno stališče", je na novinarski konferenci po tristranskem srečanju dejal Van der Bellen in priznal, da mu veliko pomenijo dobri odnosi z obema državama. "Vse bomo naredili, da rešimo to težavo," je dodal.

Ljubljano in Zagreb je hkrati pozval, naj sprejmeta arbitražno razsodbo kot odločilen korak za trajno rešitev spora.

Pahor in Grabar-Kitarovićeva sta ob tem ponovila stališči svojih držav do arbitražne razsodbe. Pahor je dejal, da ni vprašanje, ali se bo odločitev arbitražnega sodišča implementiralo ali ne, "ampak kdaj in kako".

Razsodba je po mednarodnem pravu zavezujoča za obe državi, Slovenija pa iz Hrvaške pričakuje namig, uradno ali neuradno, da je načeloma pripravljena sprejeti uveljavitev arbitraže, je dejal. "Le tako bomo lahko skozi dialog in po mirni poti uveljavili odločitev arbitražnega sodišča," je dodal.

Hrvaška vztraja pri svojih stališčih
Hrvaška predsednica je pojasnila, da Hrvaška niti ne sprejema niti ne zavrača arbitražne razsodbe, saj so izstopili iz postopka, ki je bil po njihovi oceni kompromitiran. V okviru prisluškovalne afere je poudarila tudi sodnika Gilberta Guillauma, ki je, kot je dejala, slovenski strani nedovoljeno predal informacije.

Hkrati je Grabar-Kitarovićeva skušala omiliti spor med državama. "Ne bi smeli dovoliti, da to vprašanje prevlada v našem odnosu," je dejala. Pomembno je, da ostanejo razmere med državama "mirne", je dodala.

Na vprašanje slovenske novinarke, zakaj hrvaški ribiči še vedno plujejo do polovice Piranskega zaliva, pa je Grabar-Kitarovićeva odgovorila z vprašanjem: "Zakaj pa je slovenska vojska še vedno na Sveti Geri?"

Van der Bellen je še menil, da je treba "čustva držati nazaj", in dodal, da tovrstna tristranska srečanja nudijo dobro priložnost, da se razpravlja o takšnih vprašanjih. Po novinarski konferenci pa je za avstrijske novinarje dodal, da ni pričakovati hitre rešitve glede vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo.

Prihodnost Evrope in zahodnega Balkana
Trije predsedniki so se sicer danes pogovarjali predvsem o prihodnosti Evrope in o zahodnem Balkanu, pri čemer so poudarili, da imajo glede tega podobna stališča.

Pahor je dejal, da se Slovenija zavzema za tesno sodelovanje med vsemi državami članicami v okviru institucij EU-ja in njenega pravnega okvira. Ob tem je poudaril enotnost EU-27. Slovenija želi ostati v najtesneje povezanem delu EU-ja in si prizadeva za Unijo, ki zagotavlja zunanjo in notranjo, ekonomsko in socialno varnost, je dodal predsednik republike.

Glede nadaljnje širitve je dejal, da se mora hitrost širitvenega procesa odzvati na učinkovitost procesa reform v državah zahodnega Balkana. Poudaril je, da mora biti proces širitve političen in ne tehničen, administrativni proces.

"Treba je držati odprto perspektivo, da bodo te države prej ali slej članice Evropske unije," pa je dejal avstrijski gostitelj. Po njegovi presoji je to tudi v interesu držav zahodnega Balkana.