Kot so v sporočilu za javnost navedli pri varuhu, je še vedno med nami preveč otrok, ki jim je z nasiljem odvzeto brezskrbno otroštvo in živijo v nenehnem strahu. Nasilje nad njimi se dogaja vsak dan, pri tem gre lahko za psihično, fizično, spolno ali ekonomsko nasilje. Skrb vzbujajoči so tudi rezultati različnih raziskav nasilja nad otroki, ki kažejo, da obstaja velika verjetnost, da bo otrok pred svojo polnoletnostjo izpostavljen najmanj eni obliki nasilja. Raziskave tudi kažejo, da se je med epidemijo povečalo družinsko nasilje, tudi nad otroki, kar ugotavlja tudi institucija varuha človekovih pravic.

Po varuhovih besedah imajo vlogo pri preprečevanju nasilja ali odpravljanju njegovih posledic ne le strokovnjaki pri različnih organih pomoči in pregona, v šolah, vrtcih in zdravstvenih ustanovah, ampak ima pomembno vlogo pri zaščiti otrok vsak od nas.

Sorodna novica Nasilje v družini postaja vse okrutnejše

"Naša dolžnost je, da o nasilju ne molčimo"

"Naša dolžnost je, da nasilje, če ga zaznamo ali zanj izvemo, prijavimo in o njem ne molčimo. Pomembno je, da žrtvam nasilja pokažemo, da niso same v svojem trpljenju in da bodo deležne pomoči, da se prepreči nadaljnje nasilje. To morajo pri svojem delu upoštevati vse institucije in posamezniki, ki se ukvarjajo z žrtvami," so besede varuha navedli v sporočilu za javnost.

Varuh opozarja, da je odpravljanje posledic nasilja sicer zgolj zadnji korak, ko odpovemo pri njenem preprečevanju ali prepoznavi znakov, ki kažejo na to, da se v določenem okolju izvaja nasilje. Pomembno je, da ga prepoznamo in smo pri odzivanju strokovni in odločni.

Čeprav ne smemo biti zadovoljni, pa se položaj glede obravnave nasilja izboljšuje, ugotavlja varuh. Tako imamo do žrtev prijaznejšo in bolj prilagojeno zakonodajo, povečuje se tudi občutljivost in ozaveščenost ljudi. Več pozornosti pa bi morale pristojne institucije nameniti preventivnim programom za preprečevanja nasilja v družini, kot so na primer programi nenasilne komunikacije. Ti bi morali biti široko dostopni in brezplačni, meni Svetina.

Eden od pomembnih korakov je po njegovih besedah tudi, da je bil letos spomladi končno sprejet zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke. Pri tem je pozval vse odgovorne, da čim prej izpeljejo postopke za začetek delovanja te hiše za otroke, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj. Ključni cilj pa je preprečiti njihovo vnovično travmatizacijo in pridobiti izjave žrtev, ki jih je mogoče uporabiti v postopkih pred sodišči, ne da bi bili pri tem kršeni otrokova pravica do zaščite in pomoči ter pravica do otrokom prijaznega pravosodja.