Tako pravijo v uradu varuha človekovih pravic, kjer so v zadnjih dneh prejeli nekaj novinarskih vprašanj v povezavi s transparentom na demonstracijah v Ljubljani, ki je imel napis Politiki marš v Barbara rov.

Glede ukrepanja zoper avtorja ali avtorje napisa pojasnjujejo, da je "trenutno praktično edina možnost" pregon zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ovadbo zaradi suma storitve tega kaznivega dejanja lahko vloži vsakdo na policijo ali tožilstvo, a na podlagi dozdajšnje prakse ni veliko možnosti za pregon avtorja ali avtorjev napisa, dodajajo.

Sporočilo mora biti namreč usmerjeno proti določeni skupini, ki si deli skupne osebne okoliščine. "Dvomimo, da politiki predstavljajo skupino, ki je varovana z omenjeno določbo kazenskega zakonika. Če pa napisi vsebujejo grožnje posameznikom, tudi politikom, gre lahko za kaznivo dejanje grožnje," so pojasnili v uradu in dodali, da se v tem primeru storilec preganja na zasebno tožbo oziroma predlog, ki ga lahko poda le oškodovanec sam.

Novinarji kot osebe zasebnega prava
Posebno vprašanje pa je ravnanje novinarjev, ki poročajo o za javnost zanimivih dogodkih, poudarjajo v uradu. Pri poročanju se postavlja predvsem vprašanje, ali ravnajo strokovno in v skladu z načeli etičnega kodeksa novinarjev.

Glede ukrepanja varuha so spomnili, da na podlagi ustave in zakona o varuhu človekovih pravic varuh ni pristojen za obravnavo posameznih novinarjev in medijev, ki sodijo med osebe zasebnega prava. Varuh tudi sicer praviloma ne ocenjuje posameznih prispevkov, saj bi se to lahko razumelo kot poseg v svobodo izražanja in avtonomijo medijev, so še sporočili.

Tožilstvo zavrnilo ovadbo
Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je sicer nedavno zavrnilo kazensko ovadbo, ki jo je vložila mariborska občina zaradi domnevnega javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti med protesti, druga tožilstva pa v tem trenutku ne obravnavajo ovadb v povezavi z domnevno sovražnim govorom v času protestov.

Policija pa je prejela prijave posameznikov in tudi sama zaznala posamezne primere domnevnega sovražnega govora, v nadaljevanju pa bo proučila, ali obstajajo znaki uradno pregonljivih kaznivih dejanj in se tudi posvetovala z državnim tožilstvom.

V uradu varuha so še dodali, da varuh sicer že vrsto let kritizira pomanjkljivo zakonodajo in prakso pregona sovražnega govora.