Mednarodni dan študentov vsako leto 17. novembra zaznamujemo kot spomin na obletnico nacistične okupacije praške univerze leta 1939, ko so nacisti ob študentskih demonstracijah ubili devet profesorjev in študentov te univerze, kar 1.200 pa so jih odpeljali v koncentracijska taborišča.

Študenti običajno ta dan izkoristijo kot priložnost, da spregovorijo o svojem položaju, o prednostih in o možnostih, ki jim jih zagotavljajo izobraževalni sistemi doma in po svetu, ter o morebitnih pomanjkljivostih.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) se je letošnji mednarodni dan odločila posvetiti kakovosti študija. To so se v središče odločili postaviti, ker so prepričani, da bodo spremembe zakona o visokem šolstvu posledice pustile ravno na kakovosti, čeprav so študenti v raziskavi Študent, kje pa tebe čevelj žuli? že zdaj poudarili nezadovoljstvo z izvedbo študijskih programov.

Od prostorske stiske do slabih pedagoških prijemov profesorjev
"Zelo velika mera kritičnosti do kakovosti študijskega procesa se nanaša na zastarele vsebine pri predmetih. Opozorili so tudi na prelaganje dela na študente, ki si želijo več uporabnih vsebin, pri nekaterih predmetih več prakse med študijem," je nekaj kritičnih mnenj študentov na novinarski konferenci izpostavil predsednik ŠOS-a Klemen Balanč.

Študente pesti tudi nezadovoljstvo z doseženo stopnjo z izobrazbo, saj so številni prepričani, da po zaključeni prvi bolonjski stopnji ne dobijo primerne ravni izobrazbe in zato študij nadaljujejo, čeprav si tega ne želijo.

Nekateri poudarjajo tudi preobremenjenost s študijskimi obveznostmi, kot so seminarske naloge, obvezne vaje in predavanja, a skoraj največ pritožb se nanaša na delo in odnos profesorjev. V raziskavi so poudarili slabo pedagoško podkovanost profesorjev, študente pa je zmotilo tudi to, da na predavanja namesto profesorjev prihajajo asistenti.

Študente prav tako motijo slabi materialni pogoji študija, prostorska stiska, zastarela infrastruktura in nedostopnost študijske literature. S težavami se spoprijemajo tudi študenti invalidi, ki jim največ težav povzroča nedostopnost infrastrukture, je še povedal Balanč, ki je dodal, da bodo zbrani predlogi služili kot podlaga za oblikovanje ukrepov, strnjenih v manifest, ki ga bodo poslali tako na ministrstva kot poslancem.

Varuh pomaga študentom v Ljubljani
Ljubljanski študenti pa se v zadnjih dveh letih z vprašanji in pobudami lahko obrnejo na varuha študentovih pravic. Ta je stična točka med študentom in študentskim svetom posamezne fakultete.

Trenutno delo varuha opravlja Maja Hercog, ki je za MMC povedala, da so pristojnosti varuha omejene: "Študentskemu zboru lahko v sprejem predlaga resolucije in projekte, vezane na problematiko, ki jo študenti zaznavajo. Predvsem pa svetuje študentom in študentkam, kako si lahko pomagajo in na koga se v povezavi s svojo težavo lahko obrnejo."

Na varuhinjo se študenti obračajo z najrazličnejšimi vprašanji, ki se pogosto nanašajo na vpis na fakulteto, birokratske postopke, veliko vprašanj pa se dotika tudi štipendij. Hercogova pravi, da so vprašanja sicer res največkrat vezana na slabo poznavanje zakonodaje, a na varuhinjo se obrnejo tudi tisti, ki imajo težave s profesorji ali samim študijem.

Na elektronski naslov varuh@sou-lj.si pa večkrat priromajo tudi vprašanja študentk mamic, ki se "soočajo s številnimi težavami, predvsem z neživljenjskimi pravili, kdaj si lahko podaljšaš status zaradi razloga materinstva".

Še vedno več vprašanj kot pobud
Hercogova poudarja, da se nanjo obračajo tudi študenti, ki so se znašli v osebni stiski: "Velikokrat je razlog za prvi stik prek elektronske pošte neka objektivna težava s sistemom ali študijem. Šele pozneje mi zaupajo tudi povsem osebne stiske. Pogosto so te vezane na socialno in ekonomsko stisko študentk in študentov. Veliko jih s svojim študentskim delom doma preživlja celotno družino. Tudi tovrstnim težavam se posvetim in skušam študentom/kam pomagati. Usmerim jih na organizacije, ki ponujajo tako psihološko kot tudi materialno pomoč, največkrat na Fundacijo Študentski tolar, ki prek razpisov ponuja denarno pomoč študentom v stiski."

Varuhinja pa še vedno dobi več vprašanj kot pa pobud in predlogov, kar pripisuje predvsem pasivnosti med študenti: "Redki so toliko samoiniciativni, da bi se sami lotili kakšnega projekta. Idej imajo veliko, le ko se je treba aktivirati, se po navadi konča."