Fotografija je simbolična. Foto: TV Slovenija
Fotografija je simbolična. Foto: TV Slovenija

Nastanjeni so skupaj z vrstniki v strokovnih centrih, ki takih težav nimajo. Del rešitve bi bilo povečanje števila rejniških družin.

Mladi z najtežjimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami so nasilni do sebe, do staršev in do zaposlenih v zavodih. Včasih pobegnejo, uživajo mamila in izvajajo kazniva dejanja. Nastanjeni pa so v strokovnih centrih skupaj z vrstniki, ki nimajo takih težav.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja: "V strokovnih centrih so sirote, ki so izgubile starše, ter otroci in mladostniki, ki so napoteni na podlagi sodbe sodišča, se pravi popolnoma mešana populacija, ki dejansko ne sodi skupaj. Prihaja do medvrstniškega nasilja, do zlorab prepovedanih substanc, to je v porastu, mi smo to zaznali prek Državnega preventivnega mehanizma, ki obiskuje kraje, kjer bi bila lahko ljudem odvzeta prostost."

Otroci in mladostniki z diagnozo duševne in vedenjske motnje:
v obdobju 2008-2015 se je število teh otrok povečalo za 71 odstotkov.

Hkrati s porastom teh mladostnikov pa ni ustanove, ki bi bila primerna zanje, in tudi ne ustrezno usposobljenega kadra. Varuh zato poziva: "Ljudje se ne odločajo več za ta poklic, ki je težek in slabo plačan. Od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve kot tudi od ministrstva za vzgojo in izobraževanje pričakujemo, da naredita temu konec in vzpostavita kapacitete, ki bi bile primernejše za te otroke."

Več rejniških družin del rešitve

Že če bi našli rejniške družine za tretjino mladih, ki so nastanjeni v strokovnih centrih, a tja ne sodijo, bi bil morda velik del težave rešen. "V zadnjih desetih letih se je zaradi negativnega odnosa države do rejniških družin njihovo število razpolovilo," še pojasni Svetina.

Potrebe po novih rejniških družinah so večje, kot je interes ljudi, odgovarjajo z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Vsako leto se na razpis prijavi od 13 do 20 novih rejnikov, hkrati pa jih vsako leto iz sistema rejništva izstopi od 40 do 60. Letos jih z razpisom iščejo 50.

Število novih rejniških družin:
2020: 24
2021: 20
2022: 15
2023: 14

Zato so pripravili predlog spremembe zakona, po katerem bi se položaj rejnikov močno izboljšal in s tem naj bi v sistem rejništva pritegnili več zainteresiranih. Upajo, da bo predlog vlada obravnavala še letos.

Varuh človekovih pravic opozarja na povečanje števila mladih s čustvenimi in vedenjskimi težavami