Pogovor je bil zasebnega značaja, zato v Brglezovem kabinetu podrobno vsebine ne razkrivajo. So pa potrdili, da sta spregovorila o uresničevanju vatikanskega sporazuma in morebitnega odprtja novih pogajanj med Slovenijo in Svetim sedežem skladno z vatikanskim sporazumom ter se med drugim pogovarjala tudi o spremembah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerimi bi uresničili ustavno določbo glede financiranja zasebnega šolstva, ter spremembah ustave v povezavi s tem vprašanjem.

Apostolski nuncij v Sloveniji je namreč papeža Frančiška na avdienci pred nekaj dnevi med drugim opozoril, da državni organi ovirajo uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede 100-odstotnega financiranja zasebnih osnovnih šol ter da ni napredka pri uresničevanju nekaterih delov sporazuma med Slovenijo in Vatikanom.

Med drugim o teh vprašanjih se je Brglez želel pogovoriti z apostolskim nuncijem, zato ga je tudi povabil na srečanje v DZ. Dotaknila sta se tudi sodelovanja Katoliške cerkve v dobrodelnih dejavnostih in pomena obiska predsednika DZ-ja v Jasenovcu, kjer je umrlo okoli 300 Slovenk in Slovencev in osem duhovnikov lavantinske (danes mariborske in celjske) nadškofije, so še pojasnili v Brglezovem kabinetu.

Primerjava z javnim in zasebnim zdravstvom
Tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer meni, da mora država zagotoviti enake pogoje za delovanje javnega in zasebnega šolstva. Različno plačevanje vsebinsko enakih storitev je diskriminatorno in je treba takšno zakonsko ureditev spremeniti, ne pa diskriminacije vgrajevati celo v ustavo, je opozorila.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali pri varuhu, se je Nussdorferjeva s sodelavcema v petek sešla z direktorjem waldorfske šole v Ljubljani Iztokom Kordišem. Obravnavali so nekatera vprašanja izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov, ureditev šolske prehrane, zagotavljanja varnosti učencev in financiranja zasebnih šol.

Direktor je opozoril na nekatere težave, ki jih povzroča zdajšnja zakonska ureditev, saj zasebnim šolam pripada le 85 odstotkov sredstev, ki jih za enak program prejmejo javne šole. Izrazil je zaskrbljenost, da bodo napovedane ustavne spremembe, ki naj bi različno financiranje javnih in zasebnih šol uredile na ravni najvišjega pravnega akta v državi, povzročile še večje socialno razlikovanje, saj bodo stroške šolanja v zasebnih šolah lahko plačevali le premožnejši starši.

Ob tem pa so v sporočilu navedli tudi stališče varuha, ki ocenjuje, da veljavna zakonodaja že vsebuje dovolj "varovalk", ki ščitijo javno šolstvo, in niso potrebne nikakršne določbe o različnem financiranju enakih oziroma enakovrednih storitev.

"Če se je država odločila del šolstva prepustiti zasebni pobudi, mora zagotoviti tudi enake pogoje za delovanje. Tudi v zdravstvu se dopolnjujeta zasebno in javno, pa nihče ne pomisli, da bi opravljene storitve zasebnikom, ki so del javnega zdravstva, plačevali manj kot javnim zavodom," so navedli.

Varuhinja je ob tem še opozorila, da nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, ki bi morala biti uresničena že na začetku leta 2016, pomeni neposreden napad na načelo pravne države, zato poziva vlado in DZ k ustreznemu ukrepanju. Vsakršni spremembi ustave, ki bi vsebinsko pomenila izigravanje odločbe ustavnega sodišča, pa varuhinja nasprotuje.

Politične stranke namreč ne najdejo ustreznega soglasja za spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bi jo uresničile. DZ pa bo na novembrski seji odločal o začetku postopka za spremembo ustave glede tega vprašanja. Ustavo bi spremenili tako, da bi v njej določili, da se lahko obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah financira pod pogoji in na način, kot to določa zakon.