Čebašek - Travnikova je dejala, da jo skrbi predvsem nasilje, ki so ga doživeli udeleženci protestov. Ali so policisti pri zagotavljanju varnosti na protestih prekoračili svoja pooblastila, bodo ugotovili pristojni, je dejala varuhinja, ki pa ob tem poudarja, da so na račun lastnih poškodb preprečili še hujše posledice, zato je treba razumeti njihovo ogorčenje nad odločitvijo tožilstva, ki ni predlagalo pripora za izgrednike.

"Sporočilo te odločitve sicer lahko razumemo kot visok standard varovanja človekovih pravic teh nasilnežev. Vendar je treba biti jasen - vsi mi imamo pravico živeti v okolju brez nasilja, država in njeni organi pa so dolžni poskrbeti, da se delovanje nasilnežev čim bolj omeji," je poudarila.

Tudi predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič meni, da se ohranitev zdajšnje visoke ravni zagotavljanja ekonomskih, kulturnih in zlasti socialnih pravic tako vse bolj kaže kot resna težava - prepričan je sicer, da mu bomo kos, dvomi pa, da k iskanju rešitev pripomore nasilje.

Očitki poslancev o pozivanju k nasilju
Varuhinja je spregovorila tudi o odgovornosti, ki naj bi jo izkazovali politiki in mediji - dejala je, da pri tem ne more mimo zahteve za sklic parlamentarnega odbora, na kateri naj bi razpravljali o pozivanju k nestrpnosti in nasilju v nekaterih medijih. Očitki poslancev naj bi namreč leteli tudi na varuhinjo, ki pa gradiva za to sejo ni dobila.

"Ne glede na ta zaplet pa tudi danes, ob dnevu človekovih pravic, ponovno izjavljam, da nasprotujem vsakršnemu nasilju - ne glede na to, kje, v kakšnih razmerjih in v kakšni obliki se pojavi," je še dejala.