"Vse človekove pravice namreč izhajajo iz človeškega dostojanstva, ki je lahko prizadeto zaradi zelo različnih dejavnikov, med katerimi še posebej omenjam nasilje, revščino in onesnaževanje okolja. Prizadevati si moramo, da kršitve pravic prepoznamo in naredimo vse, da bi jih zmanjšali," poziva varuhinja.

Največ diskriminacije na področju zaposlovanja
Čebašek Travnikova sicer meni, da se je Slovenija ustrezno vključila v letošnje evropsko leto enakosti za vse. "To ne pomeni, da smo te enake možnosti za vse dejansko že dosegli, smo pa na nepravične razlike opozarjali, povečali zavedanje o drugačnosti posameznikov in skupin ter naredili korake v pravo smer."

Med primeri, ki jih je v letu 2007 obravnaval varuhov urad, je varuhinja izpostavila kršitve otrokovih pravic, posebej pa poudarila tudi okolijsko problematiko, "ki se je zaveda vedno več prebivalcev Slovenije in kjer se pojavlja kršitev pravice do življenja v zdravem okolju". Med kršitvami države naj bi bili najbolj problematični "nerazumno dolgi postopki na sodiščih". Največ diskriminacije na Slovenskem pa je na področju zaposlovanja.

T. i. izbrisani opozarjajo na krivice
Ob tej priložnosti so je že oglasilo tudi Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, ki opozarja, da bo kmalu minilo 16 let od nezakonitega izbrisa 18.305 ljudi, medtem pa težave še vedno niso bile razrešene. Še vedno naj bi bila namreč izbrisana tretjina nezakonito izbrisanih. Okoli 12 tisoč ljudi je sicer postopno dobilo dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo, to pa je bilo zaradi dopolnilnih odločb za nazaj priznano le štiri tisoč prizadetim.

Poleg tega je pot do odškodnin za škodo, povzročeno med letoma 1992 in 2001, za vse popolnoma zaprta, opozarjajo izbrisani. Po zakonu mora namreč oškodovanec odškodnino zahtevati najpozneje tri leta po tem, ko je za škodo zvedel, in najpozneje pet let po tem, ko je škoda nastala.

V Sloveniji dve proslavi
Naj spomnimo, da ob svetovnem dnevu človekovih pravic počastimo tudi splošno deklaracijo človekovih pravic, sprejeto 10. decembra 1948 v Parizu. Predstavljala naj bi skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bo vsi organi družbe in posamezniki razvijali sporštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje.

Kot je znano, bosta ob letošnjem 10. decembru dve proslavi: proslava varuhinje in državna slovesnost pod naslovom Izginuli spomin, glavna tema pa bodo politični zaporniki po letu 1945.