"V luči debirokratizacije kot enega ključnih ciljev vlade potekajo tudi dejavnosti v zvezi z morebitnim povezovanjem nekaterih regulatornih organov. Trenutno sta v teku medresorsko usklajevanje in analiza učinkov sinergij poenotenega izvajanja nalog regulatornih organov in s tem večje učinkovitosti ter fleksibilnosti," so povedali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, na katerem so pripravili predlog zakona, po katerem bi osem regulatorjev združili v dve agenciji.

"Pričakujemo, da bo usklajevanje potekalo v duhu iskanja soglasja za pozitivne spremembe, ki bodo olajšale in racionalizirale številne procese, pomembne tako za gospodarstvo kot tudi za druge družbene segmente in navsezadnje tudi državljane," so dodali. O tem, kdaj bi lahko prišlo do izvedbe morebitnega povezovanja, je v tem trenutku prezgodaj govoriti, še pravi ministrstvo.

Predlog zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge, ki je po poročanju medijev od sredine preteklega tedna do danes v medresorskem usklajevanju, med drugim predvideva združitev Agencije za energijo, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), Javne agencije RS za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo RS in Javne agencije za železniški promet RS v novo Javno agencijo RS za trg in potrošnike. Na to agencijo bi se prenesle tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih zdaj opravlja gospodarsko ministrstvo.

Organa novoustanovljene agencije, ki bi opravljala naloge omenjenih agencij, bi bila svet in uprava. V svetu bi bilo sedem članov, imenovani bi bili za dobo šestih let. Upravo bi sestavljali štirje člani, odločitve bi sprejemala z večino glasov. Člani uprave bi bili imenovani za pet let in bi jih imenovala vlada na predlog sveta, ki bi izvedel javni natečaj, je razvidno iz predloga zakona.

Agencijo za zavarovalni nadzor in Agencijo za trg vrednostnih papirjev pa bi združili v novo Javno agencijo RS za finančne trge. Tudi ta novoustanovljena agencija, ki bi opravljala naloge na področju zavarovalnega nadzora in trga vrednostnih papirjev, bi imela svet in upravo. V svetu bi bilo pet članov, ki bi jih imenovala vlada na podlagi javnega natečaja, ki bi ga izvedlo ministrstvo, pristojno za finance. Upravo bi sestavljali trije člani, ki bi jih imenovala vlada na podlagi javnega natečaja, ki bi ga izvedel svet. Člani sveta in uprave bi bili imenovani za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Obe agenciji bi po uveljavitvi zakonskih sprememb prevzeli vse zaposlene, premoženje, sredstva, pristojnosti, arhiv in tekoče zadeve, mandati vodstev obstoječih agencij bi nemudoma prenehali.

Sorodna novica Vladna želja po nadzoru - tiho združevanje agencij po hitrem postopku

AVK "odločno nasprotuje" predlogu

Kot so povedali na Javni agenciji RS za varstvo konkurence, so predlog zakona od gospodarskega ministrstva prejeli v četrtek, časa za pripombe pa so imeli do danes do 10. ure. "Agencija s predlogom zakona predhodno ni bila seznanjena niti ni bila vključena v postopek njegove priprave," so povedali. Svoj odziv so posredovali gospodarskemu ministrstvu.

Agencija predlogu zakona "odločno nasprotuje" in meni, da je v nasprotju z vsemi demokratičnimi normami in predpisi, ki veljajo v Sloveniji ‒ resolucijo o normativni dejavnosti, poslovnik DZ-ja in poslovnik vlade ‒, pa tudi z direktivo EU-ja iz decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga, ki jo mora Slovenija prenesti v svoj pravni red.

"V skladu s predlogom zakona se namreč bistveno zmanjšujeta neodvisnost in samostojnost agencije, kar je izrecno v nasprotju z zgoraj omenjeno direktivo," so zapisali.

CAA: "Kršenje mednarodnopravno vzpostavljenega sistema"

S predlogom zakona se ne strinjajo tudi na Javni agenciji za civilno letalstvo (CAA), na kateri opozarjajo, da ureditev v predlogu zakona v principu krši mednarodnopravno vzpostavljeni sistem, ki gradi varnost civilnega letalstva na temelju kompetentnega pristojnega organa.

Podobno kot AVK so tudi na CAA-ju predlog zakona prejeli v četrtek nekaj pred 13. uro, časa za pripombe pa je bilo nekaj več kot en delovni dan. "Pred tem nismo o pripravi omenjenega zakona vedeli ničesar," so opozorili. V agenciji, ki jo vodi Rok Marolt, se sprašujejo, za kakšno racionalizacijo gre, saj ima Slovenija 17 agencij, v dve agenciji naj bi združili osem agencij, preostalih devet pa bi ostalo samostojnih.

Poudarjajo tudi, da vsebine, ki bi se združile pod enotno agencijo, niso združljive s pristojnostmi CAA-ja, saj želi predlog zakona urediti področje varstva potrošnikov in trga. Poleg tega ima vpliv urejanja področja varstva potrošnikov in trga za posledico negativen vpliv na zagotavljanje letalske varnosti, ki je ključnega pomena. "Povedano drugače, certifikacija zrakoplova nima nobene povezave z varstvom potrošnikov in urejanjem trga," opozarjajo. CAA-ja ni mogoče združiti niti s področjem prometa (z agencijama za varnost prometa in za železniški promet), saj so pristojnosti AVP-ja in AŽP-ja glede na veljavne predpise popolnoma drugačne, dodajajo.

Na agenciji za civilno letalstvo menijo, da se s predlagano ureditvijo varnost civilnega letalstva postavlja pod tveganje. "Predvidena nova uprava, ki nadomešča odločitve sedanjega direktorja CAA-ja, odloča z večino, kar pomeni, da lahko člani uprave, ki niti niso nujno s področja prometa, kaj šele s področja letalstva, preglasujejo strokovni predlog tehničnega akta. To je v neposrednem nasprotju z regulatorno nalogo, ki jo CAA mora imeti," so poudarili.

Na AKOS-u pripravili 20 strani pripomb

"Predlog ni usklajen z več evropskimi direktivami, predvsem v smislu zagotavljanja neodvisnega delovanja agencije kot regulatornega organa – to zahtevajo direktive na vseh področjih, za katere je pristojna agencija. Poleg tega na področju elektronskih komunikacij okvirna direktiva in direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah celo prepovedujeta, da bi se v času mandata direktorja spreminjali pogoji oz. da se mandat prekine zaradi organizacijske spremembe," je v izjavi za medije dejala direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) Tanja Muha.

Sorodna novica Kritična opozicija: Razgradnja neodvisnih institucij in njihovo politično podrejanje

Kljub temu kratkemu roku za oddajo pripomb k predlogu zakona ga je AKOS-u uspelo proučiti in oddati pripombe na 20 straneh. Poleg zagotavljanja neodvisnega delovanja – med drugim z vidika zagotavljanja kadrov in financ ter nevmešavanja v strokovne odločitve – Muha opozarja tudi na to, da iz predloga ni jasno, kje bo sedež novonastale Javne agencije RS za trg in potrošnike, niti ni predvidene organizacijske strukture. Združevanje bi bilo po njenih besedah dolgotrajno, kar bi ohromilo delovanje regulatorja. "To se bo glede na obseg pristojnosti, ki jih ima naša agencija, zagotovo odrazilo v slabši odzivnosti na razmere na trgu," predvideva.

Muha je tudi opozorila, da je Akos s petimi vsebinskimi področji – telekomunikacije, železnice, pošta, elektronski mediji in upravljanje z radiofrekvenčnim spektrom – že danes eden največjih regulatorjev v Evropi. Pet področij pod eno agencijo je po njenih besedah tudi sicer največ različnih področij, ki jih pokrivajo regulatorni organi v državah EU-ja. "Agencija s kar devetimi področji, kot jo predvideva predlog zakona, bi tako predstavljala bistven odmik od praks v Evropi," opozarja. Direktorica Akosa upa, da bo gospodarsko ministrstvo, ki je pripravilo predlog zakona, skrbno proučilo pripombe in začel dialog z vsemi vpletenimi, da bi skupaj našli ustrezno rešitev.

ATVP: Potrebno je mnenje stroke

V Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) menijo, da je odločitev o združevanju z Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) , ki ga načrtuje vlada, politična in nanjo nimajo vpliva, gre pa po njihovem za pomembno odločitev, ki zahteva širše soglasje in mnenje stroke. Menijo, da je tako z vidika politike kot stroke način priprave takšne zakonodaje neprimeren, prav tako nekatere določbe zakonskega osnutka.

Tudi na ATVP-ju opozarjajo, da niso sodelovali v nobeni fazi priprave, prav tako osnutka niso prejeli v mnenje. "Z njegovo vsebino smo se seznanili izključno prek medijev in družbenih omrežij," so v sporočilu za javnost zapisali v agenciji.

Opozorili so, da sta ATVP in AZN del državnega finančnega sistema, zato je njuno združevanje pomembna odločitev, ki zahteva širše soglasje in mnenje stroke. Že trenutne razmere, povezane z negotovostjo zaradi pandemije covida-19 in bližajočim se predsedovanjem Slovenije Svetu EU-ja v drugi polovici leta 2021, bodo imele velik vpliv na operativne in nadzorne naloge ATVP-ja, brez projekta združevanja dveh regulatornih organov v enega, opozarjajo.

Nasprotovanje tudi v Agenciji za energijo

Združitev osmih regulatorjev v dve agenciji, pri čemer bi vodstvi novih agencij imenovala vlada, kar predvideva predlog zakona gospodarskega ministrstva, bi bila v nasprotju z evropskim pravom in energetskemu trgu in tudi odjemalcem ne bi prinesla koristi, je dejala direktorica Agencije za energijo Duška Godina.

Agencija za energijo med drugim regulira trg z električno energijo in zemeljskim plinom, nadzoruje veleprodajni trg in finančne transakcije na tem trgu, spremlja delovanje drobnoprodajnega trga in vpliva na končno ceno oskrbe z energijo.

"S predlogom zakona nismo bili seznanjeni, pri njegovem nastajanju nismo sodelovali, niti nismo bili pozvani k podajanju mnenj, predlogov ali pripomb," je povedala Godina.

Predlog zakona so od resornega ministrstva prejeli v četrtek popoldne. "Odziv na zakon smo posredovali resornemu ministru, rok za posredovanje pripomb je bil prekratek in pri pripravi tako velikega posega bi si bilo treba prizadevati za vključevanje vseh institucij in doseči širok družbeni konsenz," pravi Godina.

"Navedenega združevanja ne podpiramo, saj je v nasprotju z evropskim pravom in energetskemu trgu kot tudi odjemalcem ne prinaša koristi," je poudarila.

Spomnila je tudi, da so bili energetski regulatorji ustanovljeni zato, da bodo njihove odločitve neodvisne od ekonomskih in političnih interesov. "Ker ima država, vsaj potencialno, ekonomske ali politične interese, mora biti energetski regulator neodvisen tudi od vlade," pravi in dodaja, da je zato na področju energetike v evropskih smernicah eksplicitno zapisano, da sta dovoljena samo parlamentarni in sodni nadzor nad energetskim regulatorjem, kar da je trenutno že pravilno urejeno v Sloveniji.

"O tem smo ob prenosu tretjega svežnja evropskih direktiv s področja energetike že poročali Evropski komisiji. Če bo prišlo do navedenega združevanja, vsaj na področju energetike tvegamo nepravilni prenos evropskih direktiv v naš pravni sistem in posledično tožbo Evropske komisije pred sodiščem EU-ja," je kritična.

AZN: V oteženih gospodarskih okoliščinah ni primerno spreminjati nadzora finančnega sistema

Predlog zakona, po katerem bi osem regulatorjev združili v dve agenciji, pri tem AZN in ATVP v novo javno agencijo za finančne trge, sprememb ne utemeljuje z učinkovitejšim nadzorom, poleg tega bi določbe zmanjšale neodvisnost Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), ocenjujejo v AZN-ju.

AZN meni, da je edini legitimni način in namen združevanja nadzornih agencij lahko le v tem, da se doseže učinkovitejši nadzor oz. doseže vsaj enako uspešen nadzor, ki je finančno učinkovitejši. Pred vsakršnim posegom v sistemsko ureditev in organizacijo nadzornih organov, toliko bolj, kadar gre za organe, ki so strateškega pomena za finančni nadzor in stabilnost, sta potrebna skrbno tehtanje in predstavitev strokovnih argumentov, vključno s predvidenimi posledicami in učinki nameravanih sprememb.

"V primeru predloga zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge ta pogoj ni izpolnjen," so povedali v AZN-ju, ki jo vodi Gorazd Čibej.

V AZN-ju tudi menijo, da v trenutnem obdobju oteženih gospodarskih okoliščin ni primerno spreminjati organizacijske strukture nadzora finančnega sistema, saj da je vloga AZN-ja kot nadzornika v času krize bistvenega pomena za trden zavarovalniški sektor.

Določbe predloga zakona pa tudi ne sledijo določbam o neodvisnosti AZN-ja, določenih z direktivo Solventnost II, ter ugotovitvam mednarodnih organizacij (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine EIOPA, Mednarodne zveze zavarovalniških nadzornikov IAIS, Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD in Mednarodnega denarnega sklada IMF), da mora biti AZN samostojen in neodvisen organ, poudarjajo.

"Vsaka razprava o pomembnih sistemskih rešitvah finančnega nadzora mora po mnenju AZN vključevati strokoven dialog vseh vpletenih, temelječ na poglobljenih analizah vseh učinkov z namenom najvišje možne učinkovitosti nadzora," so še zapisali v AZN-ju.

Nasprotovanje opozicije

V opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB so na novinarski konferenci ponovili nasprotovanje vladni nameri o združitvi regulatorjev pod dve agenciji. Enotni so, da gre pri tem za poskus političnega prevzema neodvisnih institucij in nastajanje avtokratskega nadzornega sistema. Kot poudarjajo, bodo storili vse, da to preprečijo.

Vse od prisege nove vlade do danes po mnenju predsednika LMŠ-ja Marjana Šarca spremljamo vladno podrejanje institucij in njeno prizadevanje, da bi prevzela nadzor v nadzornih institucijah ter tako preprečila preiskave zoper njo in nasprotna mnenja. Vlada po njegovih besedah ni sposobna reševati epidemiološke slike, ampak še poglablja krizo in nezaupanje. "Takšno ozračje pa je dobro gojišče za teoretike zarote, ki pravijo, da ukrepi niso potrebni. Ukrepi so še kako potrebni in treba jih je tudi predstaviti na ustrezen način," je poudaril.

A mimo krize z epidemijo se po Šarčevih besedah dogaja podrejanje institucij, od policije, drugih obrambno-varnostnih sistemov pa do finančne uprave in drugih institucij, skratka vseh, ki bi lahko preiskovali nečedna ravnanja. "Piko na i pa smo doživeli, ko se v nasprotju s pravnim redom EU-ja in s kakršnimi koli normami skuša na hitro, praktično čez noč združiti vse regulatorje pod eno streho pod krinko racionalizacije. Vsem nam je jasno, da gre za podreditev sistema in ščitenje koruptivnih praks," je izpostavil Šarec.

Na predlog sta se odzvala tudi evropska poslanca LMŠ-ja Klemen Grošelj in Irena Joveva, ki sta zapisala, da ima predlog več kot očitno popolnoma druge cilje od javno predstavljenih.

"Nikakor ne gre za preoblikovanje po nizozemskem modelu ali za debirokratizacijo, kaj šele za premišljeno, strateško odločitev, temveč za še enega v vrsti kadrovskih cunamijev," sta kritična.

Dodala sta, da pri tem še posebej bode v oči, da se to dogaja le nekaj dni po poročilu Evropske komisije, kjer je bila kot ena izmed ključnih slabosti poudarjena tudi pomanjkljiva vključenost javnosti v pripravo zakonskih aktov.

Fajonova pričakuje oster odziv Bruslja

Voditeljica SD-ja Tanja Fajon se je strinjala, da gre za poskus še zadnjega političnega prevzema neodvisnih institucij pod krinko debirokratizacije. "Ne bi me presenetilo, če bi Janez Janša skušal razpustiti tudi DZ," je bila ostra. Državljanke in državljane je pozvala, naj bodo glasni, saj gre za njihove pravice. Gre namreč za edine neodvisne regulatorje in politični vplivi nanje pomenijo konec pravne države in demokracije. Opozorila je tudi na pričakovanje na oster odziv Evropske komisije.

"Drvimo v nevarno, avtoritarno smer. Predsednik vlade pri pripravi zakonodaje v tajnosti gre verjetno tudi v nasprotju z ustavo," je ocenila Fajonova. Po njenih besedah to kaže, da vlada v času koronske krize, ko se zdravstveno stanje ljudi slabša, izkorišča razmere za uveljavljanje nekih zelo hudih političnih potez v družbene podsisteme države. "To je nedopustno," je jasna Fajonova.

Mesec: Lažje politično podrejanje regulatorjev

Da za kuliso koronske krize vlada počne vse kaj drugega, kot se spopada z epidemijo, je poudaril koordinator Levice Luka Mesec. Med drugim si želi podrediti osem ključnih regulatorjev, cilji tega pa so jasni. Kot je naštel, želi počistiti z ljudmi, ki v agencijah razmišljajo s svojo glavo, regulatorje združuje, ker si je lažje politično podrediti dve agenciji kot osem, poleg tega pa jih združuje zaradi ozkih lastnih interesov. Glede tega je Mesec spomnil, da Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pravkar preiskuje ravnanje ministra za okolje Andreja Vizjaka zaradi nakupa Petrolovih delnic pred deregulacijo cen naftnih derivatov.

Mesec je še poudaril, da mora opozicija ostati trdna in enotna v nasprotovanju politikam te vlade. Izrazil je zadovoljstvo, da so tokrat nastopili skupaj v nasprotovanju načrtom vlade, ki uničujejo demokratične standarde. Predsedniki štirih opozicijskih strank ostro nasprotujejo vladnim načrtom glede združevanje regulatorjev in so enotni, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da to preprečijo.

Bratušek: Nastajanje avtokratskega nadzornega sistema

"SDS ruši vse, kar diši po demokraciji in pravni državi," je bila ostra predsednica SAB-a Alenka Bratušek. Po njenih besedah vlada nima strokovne utemeljitve za združevanje regulatornih organov pod dve agenciji, tudi pravno je takšen ukrep po njenem mnenju na zelo trhlih nogah, saj morajo biti agencije neodvisne. Kot je opozorila, bi lahko ukrep vplival celo na varnost v zračnem prometu.

Bratuškova je tudi presodila, da gre za popolno podreditev sistema in nastajanje avtokratskega nadzornega sistema.

K nasprotovanju ureditvi, kot ga v osnutku zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge predvideva vlada, so opozicijski voditelji pozvali tudi stranke koalicije. Če pa bo zakon sprejet, Bratuškova ne izključuje niti iskanja podpore med ljudmi, torej zbiranja podpisov za izvedbo referenduma.

"Butale. V predlogu zakona je povzet nizozemski model, ki je po splošnem prepričanju stroke eden najbolj učinkovitih in preglednih v EU-ju," pa je prvi odziv SD-ja na Twitterju pospremil predsednik vlade Janez Janša.