Tonin: Slovenci imajo pravico vedeti

Poslanci DZ-ja so za zaprtimi vrati obravnavali poročilo Knovsa o prisluškovalni aferi v arbitraži.

Predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi) je v izjavi za medije poudaril, da je bilo poročilo pripravljeno, ker imajo poslanci pravico vedeti, kaj se je v tem strateško pomembnem projektu za Slovenijo resnično zgodilo.

"Iz pravice vedeti pa izhaja dolžnost ukrepati, zato da bomo lahko v prihodnosti zaščitili naše nacionalne interese," je dejal.

Ocenil je, da je bila današnja razprava koristna, po njegovih navedbah je večina poslancev poročilo označila kot zelo koristno, saj da zdaj vedo, kaj je šlo narobe – da ni šlo za sistemsko težavo, temveč za človeško napako.

Tonin je poudaril, da je poročilo prispevek k utrjevanju arbitraže in dokazuje, da je šla vlada Boruta Pahorja iskreno v arbitražni postopek. "V poročilu nam je uspelo dokazati, da zarota zoper Hrvaško ne obstaja. Slovenska vlada in Sova nista načrtovali niti sodelovali pri kršitvah arbitražnega postopka," je povzel.

Kakršno koli spodkopavanje tega poročila v prihodnosti po Toninovem mnenju škoduje slovenskih interesom.

Zatrdil je tudi, da v javnem delu poročila, ki je bil objavljen 11. novembra, ni tajnih podatkov. S tem se je po njegovem mnenju očitno strinjala tudi Sova, saj da jih prvih 17 dni po objavi poročila ni opozorila, da je v njem kakšen tajni podatek.

"Če bi se resnično zgodilo, da bi nam kakšen tajni podatek ušel, bi nas bila (Sova) prisiljena opozoriti nemudoma in v sodelovanju z nami čim hitreje odpraviti vse potencialne škodljive učinke," je dejal.

Odzval se je tudi na tožbo nekdanje agentke Simone Drenik, s katero ta zahteva umik poročila. "Knovs ni sodišče, poročilo Knovsa ni sodba, zato Simoni Drenik niso bile kršene nobene pravice. Poročilo predstavlja mnenje poslancev, in dokler v tej državi velja svoboda govora, imamo poslanci pravico do svojega mnenja," je dejal Tonin.

Hrvaški odziv na poročilo je bil po njegovem mnenju predvidljiv. "Imajo predvolilno kampanjo in za potrebe te kampanje so tudi napačno in zlonamerno interpretirali javni del poročila," je dejal Tonin.

Odzivi nekaterih predstavnikov strank

Predsednik DZ-ja Dejan Židan je ob prihodu na sejo za medije izjavil, da je pomembno, da obveščevalne službe delujejo dobro zaradi naših varnostnih, gospodarskih in političnih interesov, pomembno je tudi, da poteka politični nadzor, ki se izvaja prek Knovsa, ni pa po njegovem mnenju dobro, da se o tem preveč govori javno. "Mi moramo varovati državo in mi se moramo državniško vesti," je poudaril.

Brane Golubović (LMŠ) je v izjavi za medije dejal, da je pomembno, da so sejo v celoti zaprli za javnost, ker da je bilo v zadnjih mesecih preveč govorjenja o nacionalnih interesih in tajnih podatkih. "Pozivamo vse vpletene, naj se držijo reka, da je včasih bolje molčati," je dodal.

Igor Zorčič (SMC) je povedal, da so v stranki podprli zaprtje celotne seje, ker se v Sloveniji velikokrat sramotimo s tem, ko javno razpravljamo o zadevah, ki jih druge države obravnavajo kot tajne, "mi pa delamo iz njih velik šov".

Zmago Jelinčič (SNS) pa je prepričan, da je predsednik Knovsa Matej Tonin naredil napako, ker je objavil del poročila, s čimer so do njega prišli tudi Hrvati. "Taki dokumenti se nikakor ne dajejo iz rok, kajti tudi iz majhnih papirjev lahko uspešna in dobra obveščevalna služba potegne modus operandi, se pravi način dela in delovanja," je poudaril. Po njegovem mnenju bi morali nekdanjo slovensko agentko Simono Drenik, ki je bila ujeta v nedovoljeni komunikaciji s slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem, obtožiti izdaje in jo zapreti, "ne pa da ji dajejo bonitete, odlične službe in podporo".

Matej T. Vatovec (Levica) meni, da gre za zlorabo Knovsa za partikularne politične interese določene stranke. Tokratna seja je po njegovih besedah farsa, zato se mu zdi razumljivo, da so se nekateri organi odločili za tožbo proti DZ-ju. Po njegovem mnenju pa je razprava koristna za razmislek o tem, kakšna naj bo komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb in kako so vlade zlorabljale Sovo predvsem za kadrovske interese.

Franc Jurša (DeSUS) je dejal, da je dogajanje podobno otroškemu vrtcu. "Mislim, da delamo veliko napako, da to pogrevamo, saj s tem državi ne delamo nobene koristi," je dodal.

V DZ-ju so napovedali, da bo dal predsednik Knovsa Tonin po koncu seje izjavo za javnost.

DZ podprl plačano odsotnost z dela za spremstvo prvošolcev

DZ je potrdil predlog Levice za dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, s čimer so vsem zaposlenim staršem, tudi v zasebnem sektorju, zagotovili pravico do dodatnega prostega dne v primeru spremstva otroka prvošolca v šolo na prvi šolski dan.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v torek, ko so poslanci opravili obravnavo, izpostavil, da je tudi matični odbor predlog podprl soglasno. Zdaj je za dopolnitev glasovalo 84 poslancev, proti pa en.

Kot je pojasnil v imenu predlagatelja, so si zaposleni v javnem sektorju že pridobili pravico do spremstva otroka v šolo na prvi šolski dan, zaposleni v zasebnem sektorju pa je še nimajo, s čimer so ti starši in posledično njihovi otroci postavljeni v neenak položaj.

Poslanske skupine so se strinjale, da je neenakost treba odpraviti in so predlogu napovedale podporo, so pa v nekaterih poslanskih skupinah izrazili obžalovanje, da ni bil usklajen na ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Ta je o predlogu Levice razpravljal prejšnji teden, spremembam pa so posebej ostro nasprotovali delodajalci. Med drugim so izpostavili, da zakon že določa en dan dodatnega dopusta za vse starše, ki imajo otroke, stare do 15 let.

Predloga Levice ni podpirala tudi vlada. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enakem možnosti Urban Krajcar je dejal, da vlada sicer podpira ukrepe, ki prispevajo k lažjemu usklajevanju dela in družine, a ocenjuje, da so takšni mehanizmi v okviru splošne delovno-pravne ureditve tudi že umeščeni in opredeljeni.

Predlog novele o orožju primeren za nadaljnjo obravnavo

DZ je s 44 glasovi za in 41 proti sklenil, da je predlog novele zakona o orožju primeren za nadaljnjo obravnavo. Številni poslanci so bili v razpravi kritični do rešitev v noveli, predvsem kar se tiče prekategorizacije orožja in pravil nošenja orožja, več poslancev je napovedalo, da bodo v drugem branju poskušali predlog dopolniti.

Predlog novele med drugim ureja spremembe kategorizacije orožja in upravnim enotam nalaga, da vsakih pet let za imetnike orožnih listin po uradni dolžnosti preverijo izpolnjevanje pogojev, kot sta zadržek javnega reda in zanesljivost.

Novela spreminja razvrstitev različnih vrst orožja v kategorije. Dopolnjuje pa tudi opredelitev, kdaj po tem zakonu ne gre za nošenje orožja. Za nošenje orožja se tako ne bo štelo, če bo imel posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin.

Z novelo se v slovenski pravni red prenašajo spremembe evropske direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja ter spremembe uredbe, ki se nanaša na izvoz, tranzit in uvoz orožja v tretje države.

Implementacije direktive bi prinesla boljši nadzor trgovine s strelnim orožjem, večjo sledljivost strelnega orožja, ukrepe glede onesposobitve ali predelave strelnega orožja, strožja pravila za nabavo in posedovanje strelnega orožja, prepoved civilne uporabe najnevarnejših strelnih orožij in izboljšanje izmenjave ustreznih informacij med državami članicami EU-ja, so še navedli v sporočilu za javnost, poudarjajo na ministrstvu za notranje zadeve.

Že v razpravi so na predlog novele letele številne kritike. Predlagane spremembe so nezadovoljstvo sprožile tako med lovci in zbiratelji starega orožja kot tudi med društvi in zvezami, ki se ukvarjajo s športnim streljanjem. Kljub kritikam so podporo noveli napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah, vsi pa so se zavzemali ali napovedovali, da bi v drugem branju predlog lahko še izboljšali.

Več denarja za družine

Državni zbor je z 51 glasovi za in enim proti sprejel novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Ta dviguje najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila ter starševski dodatek na 402 evra. Uveljavitev je predvidena z letom 2021.

Najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila se bo iz sedanjih 252 evrov dvignilo na višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je trenutno 402 evra. Na isti znesek se dviguje tudi starševski dodatek, ki pripada staršem, kadar niso upravičeni do materinskega, očetovskega oz. starševskega nadomestila, ker niso zavarovani za starševsko varstvo. Najpogosteje gre za študentske družine.

Dvig bo veljal za starše otrok, rojene po 1. januarju 2021. S 43 glasovi za in 31 proti so namreč poslanke in poslanci sprejeli dopolnilo koalicije, ki ga je ta vložila kot nekakšno srednjo pot, potem ko so na matičnem odboru prvotni vladni predlog, ki bi uveljavitev zamaknili še za leto dni, spremenili in na predlog Levice uveljavitev predvideli že za starše otrok, rojenih po 1. januarju 2020.

Levica je za odločanje na plenarni seji nato predlagala še eno dopolnilo, po katerem bi dvig s 1. januarjem veljal za vse upravičence, a takšen predlog danes ni dobil zadostne podpore. V koaliciji so sicer ob torkovi obravnavi v DZ-ju pojasnjevali, da sredstva v že sprejetem proračunu niso predvidena.

Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo ter nadomestilo v času odmora za dojenje se ne bodo usklajevali. Zakonski predlog, ki ga je pripravil matični odbor, je sicer usklajevanje na predlog SDS predvidel, danes sprejeto koalicijsko dopolnilo pa ne.

Državni zbor je sprejel tudi dopolnilo koalicije, s katerim so pomoč ob rojstvu otroka določili pri 350 evrih. Na odboru sprejet predlog NSi-ja pa je predvideval 500 evrov.

V skladu z novelo se bo očetom ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok očetovski dopust podaljšal za dodatnih deset dni za vsakega otroka. Pravica do starševskega dopusta pa bo uvedena tudi za rejnike, kadar je v rejniško družino nameščen otrok, starejši od 11 mesecev, in še ni zaključil prvega razreda osnovne šole.

Drugo na dnevnem redu seje

Poslanci bodo v okviru redne decembrske seje opravili tudi drugo obravnavo vladnega predloga zakona, ki predvideva poroštvo za projekta drugi tir in del tretje razvojne osi za skupaj 777 milijonov evrov.

Skupna vrednost obeh infrastrukturnih projektov je ocenjena na 1,9 milijarde evrov. Predlog zakona poroštvo za drugi tir omejuje na 417 milijonov evrov, za del tretje razvojne osi pa na 360 milijonov evrov.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v predstavitvi predloga zakona na matičnem odboru DZ-ja poudarila, da je verjetnost, da bosta poroštvi unovčeni, tako rekoč nič.

V prvi obravnavi so sicer predlog zakona z izjemo Levice podprle vse poslanske skupine, so pa v največji opozicijski stranki SDS napovedali več dopolnil. Med drugim želijo iz zakona izločiti poroštvo za projektno podjetje 2TDK.

Tudi opozicijski NSi je tedaj ob podpori izrazil več zadržkov, med drugim niso prepričani o tem, ali je smiselno za dva tako različna projekta sprejeti en zakon. SNS je zakon označil za skrpucalo, so mu pa pritrdili "samo zaradi Korošcev in Dolenjcev".

Predlogu zakona sicer nasprotuje tudi pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič, ki je v torek predsedniku DZ-ja Dejanu Židanu povedal, da bo v primeru sprejetja zakona o poroštvu države za obveznosti družbe 2TDK na ustavno sodišče podal pobudo o presoji ustavnosti in vložil referendumsko pobudo.

Video: Posnetek nadaljevanja seje v več delih