Volilni upravičenci (fizične osebe) so kmetje, vsi tisti lastniki kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ki so imeli na presečni datum (30. junij 2023) najmanj 167 evrov katastrskega dohodka, četudi se ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pa tudi ljudje, ki so pokojninsko ali invalidsko zavarovani kot kmetje, samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, in prostovoljni člani.

Za skupno 110.202 volilna upravičenca bo po državi med 7. in 19. uro odprtih 255 volišč, na katerih bodo izbirali tako predstavnika svoje volilne enote v svetu KGZS-ja kot tudi predstavnike v svetih območnih enot KGZS-ja. Upravičenci lahko glasujejo le na točno določenem volišču. Obvestila o volitvah, ki so ga prejeli, ni treba prinesti s seboj, morajo pa imeti osebni dokument, ki ga pokažejo članom volilnega odbora. Tisti, ki so obvestilo izgubili, lahko lokacijo svojega volišča poiščejo tudi na seznamu vseh volišč na spletni strani KGZS-ja.

Ne volijo v vseh volilnih enotah enakega števila svetnikov ali na enak način

Območnih enot – ki so obenem tudi volilne enote – je 13, in sicer Koper, Nova Gorica, Kranj, Ljubljana, Kočevje, Postojna, Novo mesto, Brežice, Celje, Ptuj, Maribor, Slovenj Gradec in Murska Sobota.

Vsaka volilna enota nima enakega števila svetniških sedežev, ampak je njihovo število določeno glede na število članov – območni enoti pripada en sedež v svetu KGZS-ja na vsakih začetnih 3000 članov. Določene volilne enote tako izvolijo le po dva svetnika, nekatere druge pa tudi tri ali več. Podatke o številu članov v posamezni volilni enoti, na podlagi katerih nato razpišejo število svetniških mest, vzamejo iz baze članstva za zadnjo odmero zborničnega prispevka pred razpisom – letos je to pomenilo odmero za leto 2022, ki je bila opravljena v letu 2023.

V treh enotah večinski sistem, v desetih pa proporcionalni

Zaradi različnega števila svetnikov, ki jih volijo v posamezni volilni enoti, je različen tudi volilni sistem, po katerem volivci izbirajo svoje predstavnike. V tistih volilnih enotah, v katerih volijo dva kandidata (to so Kočevje, Postojna in Maribor), se namreč voli po večinskem sistemu, kar pomeni, da volivec na glasovnici obkroži ime in priimek dveh izbranih kandidatov.

V volilnih enotah, v katerih volijo tri ali več kandidatov, pa se voli po proporcionalnem sistemu, kar pomeni, da volivec na glasovnici obkroži ime liste. Največ svetnikov izvolijo v OE Ljubljana (6), v območnih enotah Nova Gorica, Novo mesto, Celje, Ptuj in Murska Sobota po štiri, v Kopru, Kranju, Brežicah in Slovenj Gradcu pa po tri.

V vseh območnih enotah ima svoje kandidate za člane sveta KGZS-ja 14 različnih list, skupno jih je potrjenih 87, nam je pojasnila vodja pravne službe pri KGZS-ju Polona Sladič.

Člane svetov območnih enot v vseh enotah volijo enako – z obkrožanjem liste

Kot omenjeno, bo vsak volivec poleg članov sveta KGZS-ja izbiral tudi predstavnike v svetu svoje domače območne enote – pri tem glasovanju se v vseh volilnih enotah glasuje enako, le z izbiro liste. Število svetnikov v posameznih območnih enotah je prav tako odvisno od števila članov na območju in se giblje med 8 in 12, večina svetov območnih enot pa ima 10 članov.

Že v sredo so potekale predčasne volitve in volitve pravnih oseb

Tisti, ki so že vnaprej vedeli, da 6. oktobra ne bodo mogli na volišča, so lahko glasovali predčasno, in sicer v sredo, 2. oktobra, na sedežih svojih območnih enot. Mogoče je bilo tudi glasovanje po pošti (iz zaporov, bolnišnic itd.), a so se morali upravičenci pravočasno prijaviti.

Svoj glas so v sredo oddali tudi predstavniki pravnih oseb, ki so člani organizacije. To so družbe, ki so lastnice kmetijskih in gozdnih zemljišč (meja katastrskega dohodka je enaka kot za fizične osebe, 167 evrov), pravne osebe, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano kmetijsko dejavnost, in pravne osebe, ki so prostovoljne članice.

Skupno je pravnih oseb, ki so volilne upravičenke, 1945. Večinoma so to podjetja s podočja prehrambne industrije, kmetijske zadruge, gozdarska podjetja, čebelarska zveza, posamezne župnije itd. Tako v svet območnih enot kot v svet zbornice pravne osebe izvolijo po enega predstavnika na območno enoto.

Neuradni izidi bodo znani pozno zvečer, uradni pa konec tedna

Volivci (fizične osebe) bodo letos izvolili 44 predstavnikov v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (tri več kot na prejšnjih volitvah leta 2020), pravne osebe pa 13 predstavnikov. Vsi izvoljeni svetniki nato glasujejo še o vodstvu KGZS-ja. Polona Sladič s KGZS-ja nam je pojasnila, da bodo izidi volitev predvidoma znani pozno zvečer (okoli 23. ure), saj nimajo enotnega informacijskega sistema, tako da mora volilna komisija počakati na podatke iz vseh 13 območnih oz. volilnih enot.

Predvidoma konec tedna, ko poteče tridnevni rok za pritožbo, bodo znani uradni izidi volitev, konstitutivna seja pa bo konec meseca, saj morajo predtem izvoljenim poslati uradna vabila.

Že od petka od 24. ure pa vse do zaprtja volišč – tako kot na vseh drugih glasovanjih na državni ravni – velja volilni molk, ko je prepovedana javna volilna propaganda. Prijave domnevnih kršitev zbirajo na sedežu volilne komisije, na katerem jih bodo nato preverili, je še pojasnila Sladič.

Med kandidati tudi zdajšnji in nekdanji predsednik ter dva nekdanja ministra

Med kandidati za člane sveta, ki bodo nato med seboj izvolili novega predsednika zbornice, so tudi zdajšnji predsednik Roman Žveglič, nekdanja kmetijska ministra Jože Podgoršek in Franc Bogovič ter dolgoletni kmečki funkcionar Peter Vrisk.

Sporna sprememba zakona o KGZS-ju

Poleg omenjenega (nepričakovanega) zapleta, povezanega s številom članov in posledično številom svetnikov, je predvolilno dogajanje zaznamoval tudi pravni boj KGZS-ja, povezan z omejevanjem volilne pravice. Poslanci so namreč konec septembra lani sprejeli novelo zakona o KGZS-ju, ki je določala, da za položaje v organih zbornice, torej v svet, upravni odbor ter za predsednika in podpredsednike, ne morejo biti izvoljene oz. imenovane osebe, ki so ob izvolitvi oz. imenovanju ali v obdobju dveh let pred tem bile člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta in funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji ter direktorji občinske uprave ali tajniki občine.

Kot so takrat pojasnjevali predstavniki vladne koalicije, na čelu s prvopodpisano pod predlogom, zdajšnjo kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, "javni funkcionarji in politiki nimajo kaj početi v organih zbornice, saj vanjo vnašajo politične konflikte in obremenjenost z dnevno politiko".

Sprememba zakona, ki jo je dvakrat potrdil parlament, na koncu padla na ustavnem sodišču

Državni svet je na novelo pozneje izglasoval veto, a so jo poslanci potrdili še enkrat. Državni svet je nato od ustavnega sodišča zahteval oceno ustavnosti zakona, saj je menil, da gre za kršenje načela enakosti pred zakonom in omejevanje pasivne volilne pravice. V KGZS-ju so že takrat opozarjali, da je člen neizvedljiv, saj da nimajo nobenih pristojnosti, da bi preverjali, kdo izmed kandidatov je član stranke, kdo je kje (bil) zaposlen in podobno. Kot so poudarjali, bi lahko določba privedla do volilnih nepravilnosti. Na spornost zakona so že pred sprejetjem v DZ-ju opozarjali tudi nekateri ustavni pravniki in zakonodajno-pravna služba parlamenta.

Vsem omenjenim je aprila letos prikimalo tudi ustavno sodišče, ki je s sedmimi glasovi proti enemu odločilo, da je sprememba zakona neskladna s 14. členom ustave, ki določa, da so vsi pred zakonom enaki. V obrazložitvi odločitve je sodišče zapisalo, da je KGZS v enakem pravnem položaju kot druge zbornice z obveznim članstvom (notarska, odvetniška, zdravniška, veterinarska in lekarniška), zato bi moral biti podan razumen razlog za različno obravnavo te zbornice v primerjavi z drugimi. Ta razlog pa ne iz zakonodajnega gradiva, ne iz odgovora DZ-ja, ne iz mnenja vlade ne izhaja, je presodilo.

KGZS je po sodbi ustavnega sodišča nato lahko začel volilne postopke po ustaljeni praksi.