Stranke smo povprašali, kako so finančno končale preteklo leto, koliko posojil imajo najetih in pri katerih bankah. V največji opozicijski stranki so nam povedali, da imajo pri Abanki do leta 2017 najeto posojilo 1,35 milijona evrov, za katerega redno mesečno odplačujejo 33.750 evrov. Do zdaj so odplačali že skoraj tretjino posojila. Kako so sklenili letošnje leto, v SDS-u niso odgovorili, povedali so zgolj, da je zaključna bilanca v izdelavi.
Skrivnostni posojilodajalci
V LDS-u višine posojila niso želeli razkriti, češ da je to poslovna skrivnost, a so pred dobrim letom povedali, da imajo najetih za okoli 800.000 evrov posojil. Pri katerih bankah, za zdaj ostaja skrivnost. Razkrili so le, da imajo posojila od leta 2007, ko je vodenje prevzela Katarina Kresal, najeta pri več bankah, ki pa jih redno odplačujejo. Leto bodo po pričakovanjih končali v rdečih številkah, točne vsote pa niso izdali.

V SLS-u so razkrili, da imajo pri SKB-ju najeto posojilo 400.000 evrov, ki ga redno odplačujejo in ga bodo v celoti odplačali oktobra 2012. Sicer pa bodo v ljudski stranki leto 2010 končali z izgubo, ki jo bodo pokrili iz presežkov preteklih let. Edini parlamentarni stranki, ki sta prosti dolgov, sta SNS in DeSUS. Ti dve stranki sta tudi edini pozitivno končali leto 2010. Kolikšen je bil presežek, nam niso razkrili.

Za odgovore smo zaprosili tudi SD in Zares, a nam jih nista posredovala. Konec leta je SD imel za 550.000 evrov dolgov, njihova ročnost pa je bila 30 mesecev, medtem ko je imel Zares do 31. marca 2010 za dobrih 62.000 evrov posojil.

Lokalne volitve udarile po strankah
Največ denarnih težav so strankam lani povzročile jesenske lokalne volitve, nekatere pa težijo še dejavnosti iz preteklosti. Tu gre predvsem za državnozborske volitve iz leta 2008 in evropske volitve v letu 2009, za LDS pa sta bili dodaten zalogaj tudi dve referendumski kampanji. Zaradi varčevalnih ukrepov proračuna so bile stranke zadnje tri mesece lanskega leta tudi ob del sredstev iz državne blagajne, a je ta ukrep veljal le do 1. januarja 2011.

Zategovanje pasu
V SDS-u so zaradi slabe finančne kondicije že uvedli sveženj obsežnih ukrepov za racionalizacijo poslovanja, prav tako v LDS-u, kjer so med ukrepi navedli selitev v cenejše prostore, nižje plače funkcionarjev, manjše število zaposlenih, manjši vozni park, racionalizacijo pisarniškega poslovanja, odpoved najema parkirnih mest, sklenitev pogodbe z le enim telekomunikacijskim dobaviteljem …

V SLS-u, SNS-u in DeSUS-u posebnih varčevalnih ukrepov ne načrtujejo, saj, kakor pravijo, že zdaj poskušajo stroške vseskozi obdržati čim nižje. Nobena izmed strank, ki so nam poslale odgovore, za izboljšanje svojega položaja ne načrtuje dviga članarine.