Ob prazniku, ki se začne po 40-dnevnem postnem času in se konča z velikonočnim tridnevjem, se kristjani spominjajo "največjega čudeža in temelja vere", so zapisali na Slovenski škofovski konferenci. Vstajenje od mrtvih po njihovih navedbah pomeni "osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju".

Ljubljanski nadškof Alojz Uran je v velikonočni poslanici dejal, da so družbene razmere, v katerih živimo, zaznamovale vesoljno človeško družino in kažejo tako na krizo človeka kot tudi družbe. "Zgradili smo babilonski stolp civilizacije, ki temelji na materialnem blagostanju, pozablja pa na pomen bivanja," je še dodal.

Poudaril je, da je Jezusovo bistveno poslanstvo, da znova dokaže, da je Bog ljubezen. Poslanico pa je sklenil z besedami: "Jezus na križu je znamenje predane ljubezni, ki je ni mogoče uničiti. Zato smrt in grob nista zadnji dejanji našega bivanja, ampak izpolnjeno življenje in večna sreča."
Erniša: Kriza je preizkušnja
Evangeličanski škof Geza Erniša je v svoji letošnji poslanici poudaril, da velika noč vzpodbuja h gradnji boljšega in pravičnejšega sveta z vrednotami, kot so zaupanje, spoštovanje in strpnost. "Gre za svet, v katerem se bomo znebili prepričanja, da se uspešnost in sreča neke družbe merita le z njeno kupno močjo," dodaja Erniša in poudarja, da nas Bog "ni ustvaril le kot brezbrižne in brezidejne potrošnike, temveč kot razmišljajoče ljudi".

Evangeličanski škof je tudi prepričan, da morajo biti boj proti revščini, siromaštvu, boj za mir in pravičnost na dnevnem redu slehernika. "Ni namreč dopustno, da bi na eni strani reklamirali moralo, se zanjo zavzemali, na drugi strani pa prepuščali odgovornost in naloge drugim," še pojasnjuje. Kriza, ki grozi mnogim družinam, je po njegovih besedah "preizkusni kamen in odgovor na vprašanje, ali smo sposobni biti solidarni s soljudmi, tako kot je bil z nami solidaren Bog".

Superintendent Evangelijske binkoštne cerkve Daniel Brkič pa je poudaril, da svet ne more najti smisla in upanja, če se pogublja v vrtincu lastne sebičnosti in nehumanosti.

Maše vstajenja po državi
Že od zgodnjega jutra po vsej državi potekajo vstajenske maše, ljubljanski nadškof Alojz Uran jo je daroval ob 8.30. Med mašo je poudaril, da ljudje nismo absolutni gospodarji življenja. Človek je namreč, tako Uran, zlorabil darove in posegel po prepovedanemu sadu, klar je pomenilo povezave z Bogom.

Evangeličanski škof Geza Erniša je velikonočno bogoslužje vodil v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah ob 10. uri.

Upravitelj celjske škofije nadškof Anton Stres je vstajensko mašo daroval ob 6. uri, novomeški škof Andrej Glavan je maševal ob 6.30, mariborski nadškof Franc Kramberger pa ob 7. uri. Murskosoboški škof Marjan Turnšek je mašo daroval ob 9. uri, koprski škof Metod Pirih pa ob 10. uri.

Pravoslavni kristijani, ki se ravnajo po starem pravoslavnem oz. julijanskem koledarju, bodo veliko noč letos praznovali 19. aprila. Datum velike noči se namreč določi na podlagi lunine mene.

M. R.