Na krizmenih mašah škofje posvetijo oljčno olje v sveto krizmo, ki jo nato čez leto uporabljajo pri krstu, birmi, mašniškem posvečenju ter posvetitvi oltarjev ali cerkva, duhovniki pa kot znak medsebojne povezanosti in povezanosti s Cerkvijo obnovijo duhovniške zaobljube.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje je v svoji pridigi v novomeški stolnici duhovnike pozval, naj duhovniško službo opravljajo spoštljivo in dostojno, naj besede izrekajo s premislekom in govorijo tako, da skupnost gradijo, ne rušijo. V medsebojnih pogovorih naj se tudi vzdržijo nepotrebnih in škodljivih besed ter raznašanju govoric, ki škodijo njim in celotnemu občestvu Cerkve.

V dnevu, v katerem so maše v večini posvečene duhovniškemu poklicu, je Saje sicer ocenil, da imajo duhovniki predvsem dve nalogi, "stati pred Gospodom in mu služiti", hkrati pa morajo biti tudi budni. "Duhovnik mora svet ohranjati buden za Boga. Biti mora tisti, ki stoji pokončno pred tokovi časa, odločen v predanosti dobremu," je dejal.

Zore: Krščanstvo ni prepričevanje, temveč ponudba

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore se je v pridigi v ljubljanski stolnici zahvalil vsem duhovnikom, da živijo dar duhovništva in da njihovo posvečenje ni ostalo zgolj dogodek, srečanje s Kristusom v preteklosti, ampak da ga živijo vsak dan. Prepričan je, da ljudje vidijo njihovo delo in predanost. Tudi on je poudaril, da je v skladu z naukom Katoliške cerkve bistvo duhovništva "stati pred Gospodom in mu služiti", hkrati pa biti buden. "Duhovnik mora biti pokončen, neustrašen, pripravljen sprejeti celo zasramovanje," je dejal.

Da bi lahko duhovniki v polnosti opravljali svoje poslanstvo, morajo po besedah Zoreta z vsakim dnem duhovništva bolj jasno spoznavati, da niso "marketinška ustanova", ki mora prepričati ljudi, kaj vse potrebujejo, da bodo srečni. "Krščanstvo in znotraj njega tudi duhovništvo ni prepričevanje, ampak je ponudba Jezusa Kristusa, ponudba njegovega evangelija, ponudba smisla in prihodnosti," je dejal.

Cvikl se je dotaknil tudi vzrokov za pomanjkanje novih duhovnikov

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je v svoji pridigi v mariborski stolnici dejal, da je duhovništvo predvsem dar, ki pa ni dar zgolj za duhovnike, ampak tudi za ljudi. Duhovnike je tudi povabil, naj pri svojem delu vsak dan upirajo oči v Jezusa. "Ko se namreč božje in človeško spleteta v eno, postane uresničen duhovnik," je dejal.

Dotaknil se je tudi Cerkve, v službi katere so duhovniki, in spomnil, da se številni sprašujejo, kako bo z njo jutri. "Eno lahko zatrdim, in sicer, da bo Cerkev prihodnosti evharistična Cerkev, kajti tu sta naš zaklad in naše srce," je dejal. Tudi zato morajo biti duhovniki služabniki evharistije, je dodal. Vprašal se je še, kaj je vzrok, da se tako malo mladih odloča za duhovni poklic: "Delni odgovor je plitva vera, razbite družine, nenaklonjenost okolice in seveda škandali, ki nas vedno znova pretresajo." Pozval je k molitvi za nove duhovne poklice.

Največji krščanski praznik

Škofje bodo na veliki četrtek darovali še večerne maše, s katerimi se bodo spomnili Jezusove zadnje večerje z apostoli oz. postavitve evharistije in mašniškega posvečenja. Obnovili bodo tudi obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge. Pri tem bodo duhovniki simbolično umili noge izbranim vernikom kot znak služenja in ponižnosti.

Jezus je, kot poročajo evangelisti, na večerji napovedal svojo izdajo, trpljenje in smrt. Trpljenju in križanju, najhujši kazni v takratnem rimskem imperiju, je posvečen veliki petek, ko po katoliških cerkvah ni maš, ves krščanski svet, tudi evangeličanski in drugi vernice in verniki, pa se spominjajo Kristusovega trpljenja. Velika sobota je čas pričakovanja in češčenja Jezusa v božjem grobu, pri nas je tudi tradicionalni blagoslov izbranih jedi.

Velika noč je največji krščanski praznik velike skrivnosti Jezusovega vstajenja od smrti. Po vsem svetu so na nedeljo slovesne maše, papež izreče svoj blagoslov Urbi et orbi, torej mestu- Rimu in svetu, je poročal Radio Slovenija.

Pri evangeličanih, ki veliko noč praznujejo na isti dan kot katoličani, na veliki četrtek ne pripravljajo bogoslužij, saj evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni. Pravoslavni verniki pa bodo letos veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja praznovali 16. aprila.