Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil. In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Ko je stotnik, ki je stal nasproti Jezusu, videl, da je tako izdihnil, je rekel: »Resnično, ta človek je bil Božji sin.«
Na veliki petek se kristjani spominjajo Kristusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan v letu, ko se ne obhaja mašnih daritev.
Oltarni prti v cerkvah so odstranjeni in križi prekriti v znamenje žalovanja. Ta dan se v krščanskih cerkvah obhaja posebna liturgija z besednim bogoslužjem, v katerem se prebira tudi eno od evangeljskih poročil o Kristusovem trpljenju - pasijona in čaščenju križa. Ob tretji uri, ki po izročilu velja za uro Kristusove smrti pa se ponekod moli križev pot.
- evangeličansko bogoslužje, petek ob 18.00 na TVS2
- prenos križevega pota iz rimskega Koloseja, petek ob 21.10 na TVS2
V nedeljo pa vabljeni k ogledu:
- katoliške maše, ob 10. uri na TVS1
- praznične oddaje Obzorja duha, ob 11.20 na TVS1
- prenosa Urbi et Orbi, ob 12. uri na TVS1
Nekatere protestantske cerkve so sicer v zgodnejših stoletjih svojega obstoja zavračale katoliško tradicijo in tudi na ta dan ohajale mašo. Danes pa tudi evangeličani obhajajo posebno bogoslužje, ki ga boste lahko v neposrednem prenosu gledali nocoj na drugem programu TV Slovenija. Po obredu se posvečena hostija, izpostavljena v monštranci, prenese v božji grob, kjer ostane izpostavljena v čaščenje in molitev do sobotne velikonočne vigilije.
Strogi post
Veliki petek pa je tudi drugi dan strogega posta po pepelnici, s katero so kristjani vstopili v postni čas. Ob strogem postu se verniki odpovejo uživanju mesa in se le enkrat v dnevu do sitega najedo.
V Bibliji se je prvi postil Mojzes v puščavi 40 dni, preden je na Sinaju prejel dve tabli Božjih zapovedi. Tudi Jezus pa se je po poročilu Svetega pisma pred začetkom svojega javnega delovanja postil. Tradicijo 40-dnevnega posta so tako poznali že prvi kristjani in danes predstavlja uvod v velikonočni čas.
Trpljenje in smrt na Kalvariji
Po zadnji večerji in Judovi izdaji, ko so v vrtu Getsemani služabniki velikega duhovnika prijeli Jezusa, je zgodovinsko izročilo velikega petka povezano predvsem s sodnim procesom pred velikima duhovnikoma, pozneje vladarjem Galileje Herodom in na koncu še pred rimskim upraviteljem Poncijem Pilatom ter s križanjem na Kalvariji.
Celotno poročilo o sojenju in trpljenju ter smrti je zapisano v pasijonu, ki se ga med obredi prebira na cvetno nedeljo in tudi veliki petek. Vzpon na mesto križanja pa je na 14 postajah ohranjen tudi kot križev pot, ki ga kristjani molijo skozi celoten postni čas. Eden najbolj znanih je križev pot, ki ga v rimskem Koloseju vsako leto na veliki petek vodi papež in si ga boste prav tako lahko ogledali na drugem programu.
Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil. In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Ko je stotnik, ki je stal nasproti Jezusu, videl, da je tako izdihnil, je rekel: »Resnično, ta človek je bil Božji sin.«
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje