Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje, ki se ga spominjajo na veliko noč, tudi na osnovi pričevanj ljudi, ki se jim je Jezus prikazal in jim z znamenji dokazal svojo istovetnost. Med njimi sta tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po lomljenju kruha in novico sporočila tudi drugim, kar opisuje Sveto pismo.

Mariborski nadškof metropolit mag. Alojzij Cvikl je za Radio Slovenija o tem dejal: "Njegova bližina je za nas dokaz, da to, kar je govoril, je uresničil, namreč, da bo ostal z nami vse dni do konca sveta."

Tako da simbolno pomeni velikonočni ponedeljek predvsem utrjevanje velikonočnega veselja med nami. "To, kar smo doživeli na veliko noč, posredujemo drug drugemu in se zaznamo v človeških bližinah," je dejal Slavko Krajnc, župnik v Gorenju nad Zrečami. "Pravzaprav je že sama nedelja, velika noč, radosten čas. Ponedeljek pa je vesel morda v tem smislu, ker je dela prost dan in je ta dan namenjen za druženje in obiskovanje."

Velikonočni ponedeljek je podobno kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji dela prost dan.

Čas za druženje in igre

Po ljudskem običaju je velikonočni ponedeljek namenjen obiskom sorodnikov in prijateljev. Dela prost dan številni izkoristijo tudi za izlete. Obiskom in aktivnostim na prostem naj bi bilo vsaj v večjem delu dneva naklonjeno tudi vreme.

Po cerkvah bodo tudi danes potekala bogoslužja, po več slovenskih krajih pa je navada, da na ta dan v krogu družine ali širše skupnosti pripravijo tudi posebne igre s pirhi, kot sta sekanje in trkanje pirhov. Ponekod pirhe tudi skrivajo in iščejo.